Skrbniki pravilne suhozidne gradnje
S podpisom pogodbe je 35 ustanovnih članov iz Slovenije in Italije ustanovilo konzorcij za zaščito in ohranjanje veščin kraške suhozidne gradnje. Njegova naloga bo, da bodo ti značilni krajinski elementi matičnega Krasa postali še pomembnejši del njegove identitete in ponudbe.
MATAVUN > “Za cilj smo si zastavili, da bo vsakdo, ki bo potreboval pomoč pri kraški suhozidni gradnji, dobil pri nas usposobljenega sogovornika. Ne glede na to, ali bo obnavljal ali postavljal suhozidno gradnjo na novo, ali bo delal zid, hiško, grižo ali kaj drugega. Jamstvo za to bo naše delo po standardih ter angažiranje le certificiranih projektantov in izvajalcev,” je napovedal Danilo Antoni, predsednik novoustanovljenega Partnerstva za ohranitev in popularizacijo kraške suhozidne gradnje. Partnerstvo bo delovalo kot konzorcij.
Pod okriljem projekta Živa krajina Krasa / Living Landscape ga je s podpisom pogodbe ustanovilo 35 članov, med njimi deset znanstveno raziskovalnih ustanov, tri občine, tri upravljavske inštitucije, dva arhitekturna biroja, eno civilno združenje in 13 posameznikov s slovenske in italijanske strani meje. Pri zavezi o uveljavljanju kraške suhozidne gradnje se jim je pridružilo še 16 podpisnikov.
Prvo leto konzorcij še ne bo pravna oseba, v tem času mu bodo pri organizacijskih, tehničnih in administrativnih nalogah pomagale strokovne službe javnega zavoda Park Škocjanske jame, kjer je potekala tudi ustanovna skupščina.
Člani in “zavezniki”, ki so izbirali med delovnimi skupinami za raziskovanje in razvoj, izobraževanje, prostorsko upravljanje ter informiranje in ozaveščanje, so potrdili tudi zelo ambiciozen program dela za letos. “Ta ima opredeljene ne le nosilce, sodelujoče in ciljne skupine, temveč tudi vire financiranja in ocene stroškov,” je izpostavila Darja Kranjc, koordinatorica aktivnosti konzorcija v parku in v veliki meri zaslužna za njegov zagon.
“Konzorcij deluje zlasti na čezmejnem območju Krasa, pri svojem delu pa se bomo povezovali tudi z drugimi s podobno dejavnostjo v Sloveniji, Italiji in v tujini. Še pred desetimi leti se o tem tipu gradnje na Krasu, čeprav predstavlja eno najbolj vidnih in pomembnih podob Krasa, skoraj ni govorilo in je bil prepuščen propadanju. Od zdaj bo drugače,” je bil Antoni, ki ima kot arhitekt biro v Devinu, odločen, da bodo skupaj začeli z odpravljanjem napak in hiteli nadomeščati zamujeno.
BOGDAN MACAROL
