Škrle gradijo trajnostni turizem
Kako uresničevati trajnostni turizem, ki se opira na kulturno in naravno dediščino, je bila osrednja tema včerajšnje okrogle mize. Predstavili so še nekaj mednarodnih projektov, ki slonijo na ohranjanju kamnite dediščine, ter belo knjigo za spremembo zakonodaje, povezane z zaščito te dediščine v Jadransko-jonski regiji.
SEŽANA > V Apuliji na jugu Italije se trudijo voditi takšno razvojno politiko, ki bo omogočala ohranitev in razvoj lokalnih kamnololemov. Na eni strani bi želeli preprečiti divje kopanje v kamnolomih, na drugi pa jih ne pretirano varovati. To pa zato, da jih lahko pripravijo za turistični obisk. Snujejo različne turistične itinerarje, zgodbe, športne in rekreacijske ter druge dejavnosti na območju kamnolomov. “Oni so namreč naša zgodovina, naša kri je domala prepojena s prahom kamna, saj kamnolome izkoriščajo že generacije. Ustvarili smo tudi muzej, ki pripoveduje zgodbe naših prednikov, turizem na podlagi kamnolomov pri nas raste, zato smo prepričani, da smo na dobri poti,” je poudaril župan občine Cursi v Apuliji Antonio Melcore. Ta regija je vodilni partner v mednarodnem projektu AdriaWealth, ki povezuje različne partnerje na območju vzhodne Jadranske obale. Skupno jim je ohranjanje kamnite dediščine in njen prispevek k trajnostnemu turizmu.
Na omizju, ki ga je vodila Jana Apih, direktorica zavoda Tovarna trajnostnega turizma, so sodelovali še Katarina Šmid s koprske humanistične fakultete, Tvrtko Korbar z zagrebškega geološkega zavoda, arheolog Marko Stokin, arhitekt Domen Zupančič ter Bojan Radej iz Slovenskega društva evalvatorjev.
Udeleženci so izpostavili pomembne dejavnike trajnostnega turizma, kot so vključenost turistov, avtentične lokalne proizvode, približevanje naravne in kulturne dediščine, geoturizem, in se poenotili, da so za uresničevanje trajnostnega turizma pomembne zgodbe. “Nič ne pomaga, da Slovenija velja, na primer, za zeleno turistično destinacijo, če pa je ne znamo pravilno predstaviti obiskovalcem in izkoristiti njene kulturne in naravne danosti. Zato je treba poiskati zgodbe, ki bodo naredile turiste srečne,” je poudarila Apihova.
Dober primer bi bila, so še pojasnili, ustrezna prezentacija strešne kritine iz naravnih škrl. Turisti bi si želeli pomagati pri prekrivanju streh, pri gradnji suhih zidov in še kaj, so ocenili. Temelje za nadaljnjo trajnostno uporabo škrl oziroma ploščastega apnenca so slovenski strokovnjaki že postavili, v sklopu projekta RoofOfRock ali Kamnita streha. Ta pa je del mednarodnega projekta AdriaWealth. Škrle so izbrali, ker so tradicionalni gradbeni material kraške krajine celotne vzhodne Jadranske obale, in so pomemben gradnik naravnih vrednot in kulturne dediščine tega območja.
LEA KALC FURLANIČ