Slačipunce v kulturnem spomeniku
V centru Sežane, le nekaj metrov od mestne knjižnice in lučaj od cerkve, s katerimi se kitijo tudi lokalni turistični vodniki, stoji Polajev stolp - spomeniško zaščitena profana dediščina s konca 19. stoletja. Verjeli ali ne, v njem je nočni klub, kjer že leta izvajajo tudi striptiz. Na zavodu za varstvo kulturne dediščine zatrjujejo, da so vsi posegi na objektu mimo njihovega soglasja, zato bodo zadevo predali inšpektoratu za dediščino.
SEŽANA > Stavbo osmerokotne oblike v starem jedru Sežane, imenovano Polajev stolp, nočni obiskovalci bolj poznajo po dnevno-nočnem gostinskem lokalu, ki je v njej (Bar Žaba in nočni klub Faraon, kjer se, bojda, med drugim do poznih jutranjih ur odvija tudi striptiz), kot pa po tem, da je ta arhitekturna lepotica spomeniško zaščitena.
Polajev stolp je bil zgrajen ob dokončanju južne železnice leta 1857. Del, zgrajen nad zemljo, je nekoč služil kot silos, podobnih dimenzij pa je bila pod silosom izdelana štirna, saj je nosila prav tolikšno količino vode, kot je nosil vidni del nad zemljo žita oziroma krme. Zaradi izjemne velbane gradnje vodnega zbiralnika se zanjo zanima tudi konservator za tehniško dediščino dr. Tadej Brate.
Leta 1992 so jo namreč z občinskim odlokom razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena, zanjo velja poseben varstveni režim najvišje kategorije. Za vsakršen poseg na in v stavbi, v njeni okolici ter za vrsto dejavnosti v njej je lastnik dolžan pridobiti kulturovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD). Slednje je tudi pogoj za gradbeno dovoljenje.
Obnova spomenika mimo varuhov
A kot je razbrati iz pojasnila območne enote ZVKD v Novi Gorici, nihče od zadnjih lastnikov tega ni upošteval. Kar je zaznati že na prvi pogled, saj je pročelje stavbe močnejše modre barve, vhode pa kazijo nenavadni arhitekturni “dodatki”, ki bolj spominjajo na orientalske templje kot na secesijsko poslopje. Dejavnost, ki se že leta odvija v stolpu (razen pred leti Utokova trgovina z usnjenimi izdelki), pa že nepoznavalcu sporoča, da ne lastniki ne lokalna skupnost nimajo pravega odnosa do te kulturne dediščine.
In da ne spoštujejo zakonodaje. “Celovita prenova objekta je bila leta 1984. Z novimi posegi pa ZVKD ni seznanjen in ni bil zaprošen za izdajo kulturnovarstvenih pogojev ali soglasja. ZVKD bo zato poseg, izveden brez potrebnega kulturnovarstvenega soglasja, prijavil pristojnemu inšpektoratu za kulturo in medije pri kulturnem ministrstvu, ki je pristojno za nadaljnje ukrepanje,” sporoča vodja območne enote ZVKD v Novi Gorici Ernesta Drole.
Kdo daje soglasja za vrsto dejavnosti?
ZVKD se je tako odzval šele po našem poizvedovanju, saj ne vodi evidence o lastnikih objektov kulturne dediščine. Na občini pa bi morali temeljito pobrskati po dokumentih, so nam dejali iz službe za odnose z javnostmi, če bi hoteli pojasniti, kdaj in zakaj so Polajev stolp dali iz občinskih rok. Ter da občina ni pristojna za izdajo dovoljenj za poslovanje lokalov. “S sprejetjem odloka je občina poskrbela, da je objekt zavarovan kot kulturni spomenik, vendar žal nima pristojnosti nad direktnim izvajanjem zaščitnih ukrepov” je pojasnila Mateja Grzetič Žerjal.
Čigava je torej krivda, da so doslej različni lastniki s Polajevim stolpom, zgrajenim leta 1857, ravnali vse prej kot v rokavicah? Zadnji solastnik, Fadil Vatovci iz Izole, je objekt po letu 2003 temeljito obnovil. Prepričan je, da je ohranil vse njegove značilnosti. “V obnovo smo veliko vložili, stavba je bila v zelo slabem stanju, streha je puščala, vse je bilo vlažno, ometi so razpadali, uredili smo tudi sanitarije, kurjavo, prezračevanje, instalacije, skladišče,” naniza Vatovci. Z inšpekcijsko prijavo ni seznanjen, pove. Za soglasje ob obnovi ni zaprosil, ker da na stavbi ni spreminjal ničesar, trdi. Pove pa še, da bi Polajev stolp, brž ko bo mimo zapuščinski postopek, saj ga je skupaj s tremi sorodniki podedoval od tete, z veseljem prodal. Do spomeničarjev je rahlo kritičen, češ da če stolpa ne bi on obnovil, bi propadal, kot mnoge občinske zgradbe v Sežani. Sicer pa je gostinski lokal kmalu oddal v najem, vendar ne pove, komu; seznanjen pa je, da je v stolpu še vedno dnevno-nočni klub.
Je striptiz gostinstvo ali kultura?
Prejšnji lastnik, Franko Matjažič iz Kopra, ki je objekt na dražbi kupil od podjetja Utok, je želel v pritličju voditi piano bar, v nadstropju pa galerijo ali katero drugo kulturno dejavnost. “Vendar je Sežana premajhno mesto za take podvige, zato sem lokal kmalu oddal v najem, leta 2003 pa prodal,” še dodaja. Varstveni režim Polajevega stolpa, ki določa, da “je v objektu možno izvajati poslovne, gostinske in kulturne dejavnosti”, so si torej lastniki doslej vsak po svoje razlagali, tako občina kot ZVKD dobesedno zatiskala oči, sklicujoč se na svoje nepristojnosti, apeli nekaterih, kot na primer soavtorja monografije o kraški arhitekturi in predsednika sveta bližnje knjižnice dr. Stanislava Renčlja, da “slačipunce ne sodijo v samo kulturno jedro Sežane,” pa zamrli kot glas vpijočega v puščavi.
“Te sramote še za slikat ni več”
Tudi avtor monografije o Sežani Pavel Skrinjar, ki je v knjigi predstavil tudi čas nastanka in pomen Polajevega stolpa, je o dejavnosti nočnega bara v njem zelo kritičen: “Ko je bila v stolpu Utokova trgovina, je bilo vse skupaj še čemu podobno, zdaj pa stolpa kot občinske zgodovinske stavbe ni vredno več niti fotografirati. Sramotno je, da odgovorni to dopuščajo !”
Čemu je občina pred leti zaščitila toliko kulturnih spomenikov, ko pa je vse ostalo zgolj na papirju, se še sprašuje. “Kdor ima denar, lahko počne, kar hoče. V naši državi nikogar več nič ne briga, ni več Marije Terezije, ki bi udarila po mizi, da stvari postavi na pravo mesto”, sklene Skrinjar.
LEA KALC FURLANIČ