Slovenščina spet na prvem mestu
Pršutarna Lokev je popravila usmerjevalne table v svojo trgovino, na katerih je bila do pred kratkim slovenščina podrejena angleščini in italijanščini. Domačini, ki so se na nenasilen način zavzeli za svoje jezikovne pravice, se nadejajo, da podobne ljudske iniciative ne bodo več potrebne.
LOKEV> Na napise, ki kršijo pravila o javni rabi slovenščine, domačine pa žalijo, ker njihov jezik postavljajo v podrejen položaj z ostalimi, so lastnike pršutarne in Primorske novice opozorili Lokavci.
Jezikovni zaplet v Lokvi je ob našem pisanju doživel odzive tudi pri slovenskem in italijanskem časopisu, ki izhajata v Trstu. O odzivu slednjega nam je svoje mnenje povedal dr. Jože Pirjevec, zgodovinar, profesor na Oddelku za zgodovino FHŠ Univerze na Primorskem, ki je bil vrsto let profesor tudi na tržaški univerzi. “Zanimivo je, da so bile tokrat table v Lokvi (avtor članka dosledno uporablja le poitalijančene različice krajevnih imen Corniale za Lokev in Comeno za Komen) označene kot 'vihar v kozarcu vode' ter da ima trgovanje pač svoja pravila. Istočasno pozabljajo na primer, ki se je zgodil pred le desetimi leti. Italijanski orožniki so namreč državnemu tožilstvu prijavili lastnika pekarne in knjigarne v Nabrežini pri Trstu, torej na dvojezičnem območju, zaradi dvojezičnega, slovensko-italijanskega napisa nad vhodom v trgovino. Organi pregona so se pri tem sklicevali na italijanski kraljevi odlok iz leta 1940, ki naj bi ga lastnika pekarne in knjigarne kršila, ker sta tako slovenski kot italijanski napis bila enake velikosti, poleg tega pa je bil slovenski napis na levi strani, se pravi pred italijanskim,” je Pirjevec odstrl še drugo plat sobivanja jezikov ob meji.
Po objavi članka v našem časniku, v katerem so pravila rabe slovenščine in tudi zgodovinski kontekst občutljivosti Kraševcev do italijanščine pojasnili strokovnjaki, so lastniki lokavske pršutarne prisluhnili opozorilom in napise na tablah spremenili tako, da je slovenščina nedvoumno glavni jezik.
Zakon ni bil kršen
Ni pa tako nedvoumen zakon o javni rabi slovenščine (vsaj ne tako zelo, da bi onemogočal površnim birokratom tudi samosvoje interpretacije). Zato so lastniki pršutarne, družba Celjske mesnine, table popravili bolj zaradi odnosov z lokalnim okoljem kot zaradi predpisov, pravijo v vodstvu družbe: ”Pritožbe in prijavo je pristojni urad zavrnil kot neutemeljene. Zaradi dobrega poslovanja, sodelovanja in spoštovanja v skupnosti Lokev na Krasu pa smo se odločili odpraviti moteče pomanjkljivosti na tablah. S tem pozitivnim pristopom reševanja težav upamo, da bodo okoliški prebivalci pomirjeni”.
Domačini so z ravnanjem lastnikov lokavske pršutarne vsekakor zadovoljni. “Po začetnih razgovorih, ko smo sogovornikom komaj uspeli dopovedati, da je to območje, ki niti ni dvojezično, zaradi zgodovinskih razlogov jezikovno specifično - tu je namreč še vedno živ spomin na 25 let fašističnega jezikovnega terorja s prepovedjo rabe našega jezika - smo le uspeli vrniti slovenščino na tablah tja, kamor sodi, na samoumevno prvo mesto,” je povedal Dušan Ban, predsednik Krajevne skupnosti Lokev.
“Ker pršutarna deluje v našem kraju in ker so v njej zaposleni tudi mnogi domačini, si le želimo, da bi bili odslej stiki bolj redni in da 'umazanega perila' ne bi več prali javno,” je še dodal Ban.
Zakon je bil kršen
O tem, da je mnenje Inšpektorata za kulturo in medije RS pravilno, češ da ni bila narejena napaka, pa vsi ne soglašajo. Eden izmed njih je tudi dr. Janez Dular, jezikoslovec, bivši direktor Urada republike Slovenije za slovenski jezik in bivši minister za kulturo RS. “Napisa o trgovini iz Lokve sta bila sporna, saj je bila na obeh slovenščina postavljena na zadnje (spodnje) mesto. Zakon o javni rabi slovenščine namreč določa, da slovenščina ne sme biti izrazno manj poudarjena kakor drugi jeziki, s prejšnjim vrstnim redom besed pa se je zgodilo ravno to. V kulturi, ki ji pripadamo, je namreč najbolj poudarjeno tisto, kar je zgoraj levo,” je poudaril svoje strokovno mnenje.
BOGDAN MACAROL
