Slovo nesebičnega podpornika Škocjanskih jam
V nedeljo zjutraj je na Dunaju umrl prof. dr. Hubert Trimmel, mednarodno uveljavljen krasoslovec in speleolog, ki se ga s hvaležnostjo spominjajo tudi v Parku Škocjanske jame. Veliko je namreč storil za vpis jam na Unescov seznam svetovne dediščine, pa tudi za arheološki in speleološki muzej v parku.
DUNAJ, MATAVUN > Hubert Trimmel se je rodil leta 1924 na Dunaju. Velja za enega vodilnih avstrijskih krasoslovcev in speleologov, bil je ustanovni član avstrijske jamarske zveze in dejaven v več okoljskih organizacijah. Za Škocjanske jame in slovensko speleologijo pa je naredil veliko zlasti kot generalni sekretar Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN), kot dolgoletni generalni sekretar in en mandat predsednik Mednarodne speleološke zveze ter kot vodja Krasoslovnega oddelka Prirodoslovnega muzeja na Dunaju.
“Ko smo pripravljali predlog za vpis Škocjanskih jam na Unescov seznam naravne in kulturne dediščine, so temu celo v Ljubljani nekateri nasprotovali, on pa je v imenu IUCN in Mednarodne speleološke zveze pripravil strokovno mnenje o Škocjanskih jamah, ki je bilo eden glavnih dokumentov pri vpisu,” se takratnih časov spominja Albin Debevec, prvi in potem dolgoletni direktor Parka Škocjanske jame, še prej pa povezan s Škocjanskimi jamami v okviru tedanje družbe TOP Portorož.
Druga hvaležnost Parka Škocjanske jame (pa tudi širšega prostora in arheološke stroke) Trimmlu je povezana z arheološko zbirko, ki zdaj, skupaj s speleološko, napolnjuje muzej v Jurjevem skednju.
V njem je s predmeti in opisi zgoščen pregled izjemno bogate zgodovine Škocjanskih jam in okolice, med njimi tudi najdb iz Mušje jame. “Te so shranjene na Dunaju, saj je izkopavanja Mušje jame - potekala so tik pred prvo svetovno vojno - vodil tamkajšnji kustos Szombathy,” pojasni Debevec, ki je z njemu lastno zagnanostjo hitro našel pot do Dunaja.
Na mednarodnem srečanju komisije za speleologijo pri IUCN je spoznal arheologa dr. Antona Kerna iz Prirodoslovnega muzeja na Dunaju, zatem večkrat obiskal dunajski muzej, zlasti Krasoslovni oddelek, ki ga je tedaj vodil prav dr. Hubert Trimmel. “Prosili smo ga, če bi lahko naredili kakšno kopijo iz izredno bogatega zaklada bronastih predmetov iz Mušje jame za potrebe naše muzejske zbirke. In naredili so jih kar 22!” se s hvaležnostjo spominja Debevec. Te replike so zdaj pomemben del arheološkega muzeja, skupaj z najdbami v Mušji jami in s kopijami najdb, ki jih hrani Prirodoslovni muzej v Trstu.
“Bil je izjemen človek. Kadar koli smo ga potrebovali, je priskočil na pomoč. Sedel je na vlak in se pripeljal k nam. Tudi ko smo delali vzpenjačo, nam je veliko pomagal z nasveti,” se je včeraj, ko je izvedel za žalostno vest, Trimmla s hvaležnostjo spominjal Albin Debevec.
MARICA URŠIČ ZUPAN
