Smetišče ju še deli
Postojnski in pivški župan sta se včeraj tik pred zdajci dogovorila, da bosta ponovno predlagala preklic naroka v tožbi postojnske proti pivški občini zaradi že leta nerešene problematike nekdanjega skupnega odlagališča odpadkov.
PIVKA, POSTOJNA > Pivški župan Robert Smrdelj je bil presenečen, ko smo ga včeraj pobarali, zakaj je na koprskem okrožnem sodišču za četrtek sklicano nadaljevanje obravnave v 350.000 evrov težki tožbi postojnske proti pivški občini. Nedavno sta občini namreč izrazili pripravljenost, da smetarski spor, ki se vleče že več let, v izogib kopičenju sodnih stroškov razrešita izvensodno.
“S postojnskim županom sva se že dogovorila, da se ekipi obeh občin usedeta z vsemi papirji, a do tega še ni prišlo,” je povedal Smrdelj. Predstavnik postojnske občine Robert Pavšič pa je dejal, da v zadnjem mesecu po preklicu naroka s pivško občino niso prišli do sporazuma, zato je sklican nov narok. Popoldne pa je sporočil, da sta se župana dogovorila, da se nov narok ponovno prekliče in da bosta obe strani le skušali najti rešitev.
Spor je zapleten, povezan pa je s stroški obratovanja oziroma zapiranja in sanacije odlagališča odpadkov nad Staro vasjo
Postojnska občina je leta 2010 sprejela sklep, s katerim je sosedi zaračunala stroške rezervacije prostora na odlagališču, s katerimi bi si zagotovila tudi sredstva za zapiranje in sanacijo deponije, ki naj jih pivška občina ne bi zagotavljala. Po pojasnilih postojnske občine je doslej nastalo za 440.000 evrov stroškov, celotna sanacija pa je ocenjena na več kot milijon evrov.
Pivški župan pravi, da na občini ne bežijo od svojega deleža obveznosti (30 odstotnega) pri sanaciji deponije. Ne strinjajo pa se z načinom, s katerim jim jih je soseda zaračunala. Za plačevanje stroška rezervacije prostora po Smrdeljevem mnenju ni pravne podlage, saj lahko občina plača le na podlagi dejanskih, ne pa vnaprej ocenjenih stroškov.
Glede domnevnih neplačil v preteklosti pa: “Pregledati moramo papirje, da vidimo, ali so še kakšne odprte terjatve. Da bi jaz vedel, niso.”
VERONIKA R. ŽENKO