Smrdeljeve srečke so zadele

Srednja Primorska
, posodobljeno:

Za pivškega župana Roberta Smrdelja, ki po dolžini županskega staža sodi med primorske rekorderje, je bilo 17. leto županovanja oziroma prvo v njegovem petem mandatu eno najzahtevnejših doslej. Sovpadlo je namreč z zaključkom stare finančne perspektive in s tem povezanim izvajanjem vrste velikih projektov. Smrdelj se je s pomočjo dobre občinske uprave v letih županovanja namreč izmojstril v črpanju evropskega denarja. Dobro delo mu priznavajo tudi v občinskem svetu, kjer ni bilo zapletov in delitev.

Robert Smrdelj ni le župan v suknjiču in s kravato. Na 
nedavnem prvem festivalu Okusi pivških jezer v Krajinskem 
parku Pivških presihajočih jezer smo ga ujeli med pečenjem 
krompirja.
Robert Smrdelj ni le župan v suknjiču in s kravato. Na nedavnem prvem festivalu Okusi pivških jezer v Krajinskem parku Pivških presihajočih jezer smo ga ujeli med pečenjem krompirja. Veronika Rupnik Ženko

PIVKA >Kljub temu pa iz svetniških vrst prihajajo pripombe, da se bo morala občina spet bolj posvetiti tudi urejanju infrastrukture po vaseh. Da bi se župan Robert Smrdelj v bodoče večkrat spomnil nanje, si želijo tudi v nekaterih manjših in obrobnejših vaških skupnostih.

“To leto je najbolj zaznamoval zaključek stare finančne perspektive. Kohezijsko zgodbo intenzivno spremljam že vsa leta in vedelo se je, da bo ob koncu perspektive precej možnosti, ki se jih bo dalo izkoristiti ali ne. To so srečke, ki imajo veliko verjetnost, da dobijo. Ni pa nujno. Mi smo uspeli, ker so bili projekti že pripravljeni in smo jih pravočasno prilagajali. Uspelo nam je sestaviti tudi finančne konstrukcije, saj so že lastni občinski vložki in s tem povezana skrb za zagotavljanje likvidnosti zelo velik zalogaj,” pravi Robert Smrdelj. In ugotavlja, da se je s tega vidika kontinuiteta vodenja občine obrestovala.

Gre za projekte treh energetskih sanacij (osnovne šole, vrtca, zdravstvene postaje) in obnove notranjosti Krpanovega doma, ki je osrednja kulturna ustanova v občini. Občina je v zadnjem letu zaključevala tudi projekt izgradnje kanalizacije in čistilne naprave, vzporedno pa že začela z obnovo vodovoda. Največji zalogaj pa je bil projekt prve faze celovite ureditve kompleksa Parka vojaške zgodovine (PVZ). Z nekaj sreče pa jim je tik pred zdajci ministrstvo za kulturo namenilo še dodaten milijon za drugo fazo, ki jo morajo zaključiti do konca leta.

Tudi proračun za letošnje leto je bil zato zelo visok, skoraj 18 milijonov evrov, medtem ko bo proračun za 2016 zopet na ravni povprečnih pivških proračunov in bo težak približno enajst milijonov.

V mislih ima tudi Suhorje in Zagorje

V njem bo najzajetnejši projekt obnove vodovodnega sistema (skupaj z Občino Postojna), ki bo trajal še do leta 2018.

Sicer pa Smrdelj napoveduje, da bo v prihodnjih letih več pozornosti namenil nujno potrebnemu urejanju infrastrukture po nekaterih vaseh, ki doslej - tudi zaradi nezmožnosti zagotovitve zunanjega sofinanciranja - še ni prišlo na vrsto. Zlasti to velja za Suhorje, kjer že vrsto let čakajo na obnovo mostu in nevarne ceste. Prav od tu je v zadnjem obdobju na račun občine prišlo kar nekaj kritik, češ da so bile njihove prošnje vedno znova zavrnjene in da se kot vas na repu občine čutijo prikrajšane. Na vrsto naj bi prišla tudi obnova razpadajočih cest proti Palčju in Jurščam.

Precej denarja bo v prihodnje šlo tudi za čiščenje odpadnih vod. “Imamo novo čistilno napravo, na katero je predvideno priklopiti še vasi Trnje, Klenik in Selce, mogoče tudi Palčje in Juršče,” napoveduje Smrdelj.

Nove zamisli pa ima tudi na področju nadgradnje krajinskega parka z novimi turističnimi in izobraževalnimi vsebinami in infrastrukturo. V stari šoli v Palčju je predviden predstavitveni center za divje zveri, v stari šoli v Zagorju pa morda ovčarski center z izobraževalno sirarno. “Vidim, da Zagorce usoda te zgodovinske stavbe boli, zato je treba iz nje nekaj narediti.” Pri trnski stari šoli, ki je prav tako spomeniško zaščitena, pa gredo zamisli v smer kulinaričnega centra. Prihodnje leto župan napoveduje tudi zamenjavo javne razsvetljave.

Svetniki - včasih kritični, a vedno konstruktivni

Smrdelja je ob začetku novega mandata sicer še najbolj skrbelo, ali bo tako konstruktivno kot v zadnjem obdobju potekalo tudi delo novega občinskega sveta. Zapletov v prvem letu ni bilo, saj se na občini držijo prakse, da vse gradivo obravnavajo v dveh branjih, tako da ga lahko na odborih temeljito predelajo. “Korist takšnega pristopa je dvojna: prvič lahko svetniki še pravi čas kaj koristnega svetujejo in drugič - ni nepotrebnih negativnih odzivov.”

Da si poleg župana, občinske uprave in vodstva PVZ pohvalo zasluži tudi občinski svet, “za včasih kritično, a vedno konstruktivno držo”, meni tudi občinski svetnik Ernest Margon (NSi). Po njegovi oceni je bilo v prvem letu novega mandata veliko storjenega za razvoj občine na račun dobre priprave projektov in uspešnega pridobivanja evropskega denarja. “Kljub pomanjkanju denarja smo uspeli ohraniti tudi višino sredstev za kulturo in šport, pa tudi socialo (med drugim tudi za pomoč zdaj že nekdanjim Javorjevim delavcem, op. p.). Denar smo namenili tudi za reševanje manjših, za občane pomembnih problemov po naseljih, kar mora biti vodilo za delo tudi naprej,” pravi Margon.

Podobno poudarja tudi svetnik Luka Kaluža (SDS), ki je zadovoljen, da je občina izvedla velike projekte in uspešno pridobivala denar. Veseli ga tudi, da postaja Pivka v zadnjem času vse bolj prepoznavna tudi v turistični ponudbi. Kljub temu pa Kaluža meni, da se bo od velikih projektov treba bolj usmeriti nazaj na investicije v infrastrukturo posameznih krajev. “Vse bolj pereče je stanje posameznih občinskih cest, dotrajanih mostov in strug hudournikov, na kar nas vse pogosteje opozarjajo naši občani,” pravi Kaluža, ki verjame, da bo glede na izkušenost vodstvu občine uspelo zagotoviti denar tudi za takšne projekte, potrebne za normalno življenje občanov.

VERONIKA R. ŽENKO