Šola, ki je zgled medkulturne strpnosti

Srednja Primorska
, posodobljeno:

V nedeljo zvečer je Državna osnovna šola s slovenskim učnim jezikom Alojza Gradnika Repentabor proslavila dve pomembni obletnici: 140. obletnico ustanovitve ter 40. obletnico poimenovanja po Alojzu Gradniku. V obmejni občini, ki šteje 880 prebivalcev, večina je Slovencev, je nepogrešljiv del narodne skupnosti.

Nova stavba šole je bila v letu 1973 poimenovana po Alojzu Gradniku. V stari šolski stavbi pa  je danes kulturni dom.
Nova stavba šole je bila v letu 1973 poimenovana po Alojzu Gradniku. V stari šolski stavbi pa je danes kulturni dom. Bogdan Macarol

COL > Šola na Repentabru je bila ustanovljena leta 1873 in deluje kot ena redkih na Tržaškem neprekinjeno od ustanovitve.

Na začetku je šolski okoliš obsegal vasi Col, Repen, Vrhovlje, Dol in Voglje. Tako je bilo do leta 1947, ko so Repen in Col ter pridruženi Fernetiči postali del nove občine Repentabor, ki je bila najprej del Svobodnega tržaškega ozemlja, po letu 1954 pa je ostala v Italiji. Ostala naselja prej skupnega šolskega okoliša pa so prešla pod Jugoslavijo.

“Letos je v petih razredih 33 učencev, ki jih poučuje šest učiteljev,” je povedala ravnateljica Marina Castellani, ki ima v okviru večstopenjske šole s sedežem na Opčinah na skrbi šest otroških vrtcev, šest osnovnih šol in dve nižji srednji šoli s slovenskim jezikom na Tržaškem.

V plejadi učiteljev, ki so učili na repentaborski šoli, je močno sled pustil Anton Fakin. Rodil se je leta 1848 v Škrbini na Krasu, učitelj (ali učenik, kot so jih takrat imenovali) pa je bil kar 36 let. Na Colu, kjer je umrl leta 1920, je želel biti tudi pokopan. Krajani so v spomin na močan pečat, ki ga je zapustil številnim generacijam, leta 2006 po njem imenovali vrtec, prejšnji petek pa še šolsko knjižnico.

Potem ko je stara šola, v kateri je danes kulturni dom, postala pretesna, so leta 1971 položili temeljni kamen na gradbišču nove osnovne šole na Colu, že leto kasneje so novo šolsko poslopje tudi uradno odprli. Po pesniku iz Medane Alojzu Gradniku so jo poimenovali leta 1973, ob stoletnici ustanovitve. “Nova šola je bila že takrat ena lepših in bolje opremljenih, tako da smo se v njej učitelji in učenci vsa ta leta dobro počutili,” je izpostavila učiteljica Morana Sossi.

Dokaz, da je šola danes trdno vpeta v družbeno življenje občine in da je nepogrešljiv del slovenske narodne skupnosti v Italiji, je bila tudi polna občinska telovadnica v nedeljo zvečer v Repnu. V njej so sedanji in nekdanji učenci in učitelji ter oba pevska zbora pripravili bogat program in v njem v besedi, pesmi, plesu, slikah in zaigranih prizorih naslikali 140 let zgodovine šole.

Nanjo je upravičeno ponosen tudi Marko Pisani, župan občine Repentabor, najmanjše na Tržaškem. “Naša šola ima ne le bogato vzgojno izobraževalno ponudbo in poživlja kulturni utrip kraja, temveč je tudi dober primer medkulturne in večjezične strpnosti,” je dal župan šoli še eno javno zahvalo.

BOGDAN MACAROL

V 140 let stari stavbi, prvotni šoli, v kateri je 36 let poučeval tudi Anton Fakin, je danes kulturni dom
V 140 let stari stavbi, prvotni šoli, v kateri je 36 let poučeval tudi Anton Fakin, je danes kulturni domBogdan Macarol
Slovesnosti je dodatno težo dala prisotnost Sergeja Gradnika, sina Alojza Gradnika, ki se je kljub 89 letom na koncu programa pridružil nastopajočim in z njimi zapel V dolini tihi
Slovesnosti je dodatno težo dala prisotnost Sergeja Gradnika, sina Alojza Gradnika, ki se je kljub 89 letom na koncu programa pridružil nastopajočim in z njimi zapel V dolini tihiBogdan Macarol