Šola, ki koraka pred časom

ILIRSKA BISTRICA> Polne tribune športne dvorane, veselo razpoloženje in razgiban, nič kaj moreč ali celo preresen poldrugo uro dolg program, je bil pravšnja proslavitev dvajsetletnega jubileja druge bistriške devetletke. Ta se je formalnopravno konec marca 1992 po odloku tedanje občinske skupščine odcepila od “matere”, matične šole Dragotina Ketteja in se kot samostojna osemletka poimenovala po znanemu Bistričanu, čebelarskemu izumitelju in gospodarstveniku Antonu Žnideršiču.

Žnideršičevo šolo so pred tem gradili na obroke, saj so začeli graditi njen prvi del že leta 1980, ko je Kettejeva šola s prek tisoč učenci pokala po šivih. V naslednjih letih so zgradili šolski kompleks s športno dvorano, tako da je postala to prostorsko najbolj urejena šola v občini. Pa ne le to. V naslednjih letih je Žnideršičeva šola marsikdaj korakala pred časom. Ali kot je v nagovoru na prireditvi dejala ravnateljica Karmen Šepec, ki je na čelu šole že vseh 20 let: “Lahko se s ponosom ozremo nazaj. Postali smo ena vodilnih osnovnih šol na področju računalniškega opismenjevanja, sledili smo številnim novostim in jih vnašali v pouk, orali smo ledino na področju uvajanja devetletnega programa in prenašali na druge svoje izkušnje. Vključevali smo se v različne državne in mednarodne projekte, izdelovali raziskovalne naloge in bogatili naše življenje z raznolikimi šolskimi projekti.”

Žnideršičeva šola, ki je postala med prvimi tudi eko šola, je pred dnevi pridobila še naziv kulturna šola. Še posebej pa so ponosni na dejstvo da “naši devetošolci vsa leta, odkar se v državi izvaja nacionalni program preverjanja znanja, dosegajo rezultate, ki so nad državnim povprečjem pri vseh predmetih,” je še dejala ravnateljica, ki je na koncu podelila številna srebrna in zlata priznanja najuspešnejšim učencem v različnih predmetnih tekmovanjih na ravni države. Med njimi je s kar sedmimi srebrnimi in zlatimi priznanji požela še poseben aplavz devetošolka Maša Iskra.

Na prireditvi so v pestrem programu nastopili sedanji in nekdanji učenci, pa tudi učitelji z orfovim orkestrom. Ob jubileju so izdali posebno številko šolskega glasila Naš panj, ki pod uredništvom Helene Pirih Rosa prinaša obilo zanimivega branja. V njem so zbrani podatki o nastajanju in rasti šole v fizičnem in duhovnem smislu, pa pogledi učiteljev in učencev na njihovo šolo.

Šola, ki jo v jubilejnem letu obiskuje nekaj nad 300 učencev, je vzgojila in izobrazila mnoge uspešne mlade ljudi kljub temu, da “živimo na jugu države in da smo zaradi različnih razlogov za marsikaj prikrajšani,” je poudarila ravnateljica in se zahvalila kolektivu, ki je vedno pripravljen na nove izzive.

TOMO ŠAJN