Šola prinaša v mesto življenje
Šola v kraj prinaša življenje. Tega se še posebej zavedajo v manjših krajih, kot je Sežana, ki je poleg srednje šole pred osmimi leti dobila še Višjo strokovno šolo. Toda prav te manjše šole v manjših krajih so z varčevalnimi ukrepi in s spremembami v šolstvu najbolj ogrožene.
SEŽANA > Za študente, ki so se pred dvema ali več leti vpisovali na višje strokovne šole, so bili pogoji za vpis precej drugačni kot so danes. Zdaj imajo prednost pri vpisu v redni študij kandidati, ki pred tem še niso bili vpisani v redni študij v višjem ali visokošolskem izobraževanju. Poleg tega lahko študent pravice in ugodnosti uveljavlja največ tri leta. Kdor je že bil tri leta vpisan v študijski program visokega šolstva, se ne more redno vpisati v višjo šolo.
“Letos smo imeli študenta, ki je bil že prej vpisan dve leti na visoko šolo. Kot veliko mladih se je tudi on iskal. Ko pa se je vpisal v prvi letnik fotografije, se je izkazalo, da je rojen zanj. Vendar pa se naslednje leto ni mogel redno vpisati v drugi letnik. Ker ni imel denarja za nadaljevanje študija, ga je opusti,” o enem od primerov, ki so posledica lani spremenjene zakonodaje, pove Anton Marn, v. d. ravnatelja Višje strokovne šole v Sežani.
Fiktivni vpisi so rešljivi tudi drugače
“S tem zakonom smo želeli zmanjšati navidezne vpise, na kar nas je opozorilo računsko sodišče,” je pojasnila Katja Dovžak, vodja sektorja za višje šolstvo in izobraževanje odraslih na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki je nagovorila četrto generacijo diplomantov sežanske višje šole.
V Sežani so težave s fiktivnimi vpisi rešili drugače. “Razumem, da je treba nekje narediti rez, saj so bile težave s fiktivnimi vpisi zelo velike. Vendar jih pri nas ni bilo, ker smo z njimi počistili še pred vpisom, s preizkusi nadarjenosti pred začetkom študija,” pojasni Marn.
Zato je za sežansko šolo ta ukrep nepotreben in škodljiv, saj so zaradi njega izgubili četrtino študentov. “Četica diplomantov danes bi bila precej krajša, če bi ta zakon veljal že pred njihovim vpisom,” pove Marn. Med 16 diplomanti, ki so v preteklem letu uspešno zaključili višješolski študij fotografije ali oblikovanja, je namreč kar nekaj takih, ki so pred tem uspešno zaključili visokošolske ali univerzitetne študije. V Sežano pa so prišli po dodatna znanja, ki jim omogočajo bolj interdisciplinarno ali bolj poglobljeno delo, pa tudi širše zaposlitvene možnosti.
“Dvig izobrazbene strukture, povezovanje s podjetji in življenje samemu mestu,” ravnateljica Višje strokovne šole Postojna Nada Vadnov našteje le nekaj stvari, ki jih v Postojno vnaša šola, ki študentom omogoča izobraževanje na treh programih, strojništvu, poslovnem sekretarju ter gozdarstvu in lovstvu. Letos opažajo za tretjino manjši navidezni vpis. “Vendar pa poudarjam, da je eno leto premalo, da bi lahko to pripisali spremembi zakonodaje,“ meni ravnateljica postojnske višje strokovne šole.
Država ne želi tekmovanja med šolami
Da ta zakonska sprememba ni edini način zajezitve fiktivnega vpisa, se zavedajo tudi na ministrstvu, saj je njegova predstavnica v Sežani poudarila: “Pri Višji strokovni šoli Sežana o navideznem vpisu nismo mogli nikoli govoriti. Sodi med najmanjše šole v Sloveniji. Ministrstvo si še posebej prizadeva, da jo ohranja in podpira.”
Letos v Ljubljani sicer odpirajo nov študij oblikovanja materialov. Strahu, da bi Sežana na ta račun izgubila študente, pa ni, poudarja Dovžakova: “Ta šola ne bo izvajala modula kamen, ki ostaja v Sežani. Tudi s tem želimo zagotoviti dovolj veliko število študentov. Ne želimo si, da bi šole med seboj konkurirale za študente.”
Dosedanjim 29 diplomantom Višje strokovne šole Sežana so se letos pridružili Neža Bevc, Maja Bjelica, Enja Brelih, Ariana Buzleta, Barbara Frank, Matej Grižon, Aleksander Grum, Andraž Jenkole, Katja Juren, Maša Lancner, Katja Pohl, Alja Primožič, Špela Šedivy, Tina Velikonja, Milan Vidaković in Matej Župec. Nekaj svojih diplomskih in študijskih izdelkov so predstavili širši javnosti na razstavi (na fotografiji), ki je na ogled v Kosovelovem domu. Posebno priznanje pa so predstavniki šole podelili Jasni Rojc, ki je od začetka uspešno vodila višjo strokovno šolo in jo postavila na zemljevid izobraževalnih ustanov v Sloveniji.
V takšni tekmi bi manjši kraji namreč zagotovo potegnili krajši konec. Nastanitvenih zmogljivosti v njih ni ali so drage, prav tako študente moti pomanjkanje dogajanja, značilnega za večja središča. “Lahko se borimo le s kvalitetnimi programi,” je prepričan v. d. ravnatelja Anton Marn. Ukinitev šol v manjših krajih pa pomeni udarec za kraj, ki izgubi mladostni utrip, inovativnost, povezovanje z lokalnim gospodarstvom in nekaj delovnih mest, kot tudi za študente, saj so stroški šolanja v bližini bistveno manjši kot v oddaljenih krajih, ki terjajo tedensko bivališče.
PETRA MEZINEC
