Šolarji med vlaki in Srebrno
Odprtje proge med Ljubljano in Trstom leta 1857 ter zgraditev proge Divača-Pulj leta 1876 sta zaznamovala Divačo in okolico, zato so divaški šolarji preteklost podrobneje raziskali v celoletnem projektu Moj domači kraj, izsledke pa predstavili na prireditvi ob dnevu šole.
SENOŽEČE > Prireditev so pripravili v dvorani Rudolfa Cvetka v Senožečah, ki se stika tamkajšnje podružnične šole. Pesniku in zdravniku v čast šola tudi obeležuje svoj dan. Letos so na njem predstavili sadove celoletnega dela, ko so pod naslovom Moj domači kraj “spoznavali našo naravno, kulturno in tehniško dediščino in s tem krepili zavest o pomenu zapuščine iz preteklosti; s pomočjo sodobnih tehnologij in raziskovalnega dela razmišljali o možnostih razvoja našega okolja in s tem udejanjali načelo aktivnega državljanstva,” je v pozdravu staršem in občanom povedala ravnateljica Damjana Gustinčič.
“Zbirali smo zgodovinska dejstva, jih skušali aktualizirati, povezali smo se z okoljem in pridobili ogromno dragocenih informacij, ki smo jih shranili v e-zbirnik Moj domači kraj, dostopen na spletni strani šole,” je pojasnila mentorica Lucija Prihavec Mahorčič, ki je šolarje usmerjala tudi pri raziskovalnih nalogah o gradu Školj. Del šolarjev pa je pripravil gledališko igro Legenda o Srebrni izpod peresa učiteljice Nataše Adam, ki je navdušila obiskovalce senožeške dvorane, saj je bila lepotica, ki so jo Turki odpeljali v suženjstvo, doma iz bližnjih Gabrč, kjer pa je ob vrnitvi sedem let kasneje niso prepoznali, zato je razočarana izginila v pesmi burje, v domači cerkvi pa pustila samo s srebrom izvezen rdeč plašč. Iz tega plašča naj bi kasneje naredili mašni plašč, ki ga hrani muzej v Stični. S pomočjo senožeških učiteljic ter Nataše Loredan inoblikovalke Barbare Ciuha pa so ga ob dnevu šole prikazali v naravni velikosti.
“Zavedamo se, da je šola mesto za ohranjanje in razvijanje slovenske tradicije, hkrati pa mesto za širjenje obzorja znanja in duha izven različnih meja,” je na prireditvi še poudarila ravnateljica. MUZ
