Spomini 23 “šefov” kraške inteligence

SEŽANA> Klub študentov Sežana (KŠS) v svojih vrstah združujemo študente in dijake z območja nekdanje občine Sežana, to je sedanjih občin Divača, Hrpelje-Kozina, Komen in Sežana. Najstarejši spomini starejših generacij segajo v leto 1965, takrat je namreč nastal Klub študentov občine Sežana, ki se je izdvojil iz prejšnje organizacije, ki je delovala v okviru okraja Koper.

“Mlajšim generacijam se bila prejšnja desetletja dokaj neznana, saj smo začeli čas 'šteti na novo' leta 1992, ko smo se prvič pravno registrirali kot društvo,” je povedala Mojca Vojska Godnič, krajši čas tudi sama predsednica, sedaj pa avtorica filma na temo 45 let delovanja kluba.

“S skoraj detevtivskim delom smo uspeli obnoviti kronologijo vseh 23 predsednikov kluba; tri med njimi smo bile ženske. S kamero smo beležili njihove spomine in pri tem obredli vso Slovenijo, od Ljubljane do Bleda in seveda razpršeno po celi Primorski,” je opisala svoje delo zadnjih mesecev.

Mnogi izmed akterjev iz dolge in bogate zgodovine kluba so se tudi udeležili nedeljske predstavitve krajšega dokumentarnega filma o polpretekli zgodovini kraško-brkinske inteligence.

Ker pa se v zadnjih mesecih odkrivajo tudi še neznani arhivi nekdanjih članov kluba, se je vodstvo KŠS odločilo, da bo pripravilo tudi razširjeno različico filma. To bodo javno predstavili v okviru Mladifesta prihodnje poletje.

BOGDAN MACAROL

Mojca Vojska Godnič, predsednica leta 2008: “Film o zgodovini kluba je moj prvenec. Po prvih odzivih sodeč je ujet pravi duh preteklih desetletij, ki so bila sprva vezana na Ljubljano (izpostaviti velja pogosto omenjene skupščine na Rožniku), kasneje tudi na druge študijske centre in zadnja desetletja tudi čedalje bolj na Kras in samo Sežano, kjer imamo svoje prostore in izvajamo mnoge projekte. Med njimi je eden večjih od leta 1994 Mladifest, o čemer govori drugi film.”Bogdan Macarol

Jurij Božič, predsednik v letih 1986-88. “V času mojega mandata smo imeli težišče dela na skupčinah, ki smo jih trikrat letno sklicevali na Rožniku v Ljubljani. Poleg tega smo organizirali brucovanja v Lipici ter skupinska smučanja in letovanja na morju v Savudriji. Najbolj vztrajni so se nekajkrat odpravili tudi peš iz Ljubljane do Sežane.”Bogdan Macarol

Jožko Čuk, predsednik v letih 1973-76: “Naš klub je bil eden izmed bolj dejavnih, zato je prav, da bo tudi prvi, ki bo uspel vzpostaviti enoten arhiv - sam sem vanj prispeval kar nekaj fasciklov - in na tej osnovi narediti ob obletnici film in knjižni zapis. Pomembno je, da se zavedamo, da je tudi Klub Kraševcev in Brkincev na začasnem delu v Ljubljani izšel iz KŠS ter da smo pustili - in to še vedno počnemo - pomembno sled ne le doma, temveč tudi drugod.”Bogdan Macarol