Spomini še zadnjih prič
Pred 70 leti, 18. marca 1944, so zarana nemški vojaki po izdaji presenetili skupino borcev udarne čete 2. bataljona Istrskega odreda. V jutranjem silovitem spopadu s številčno premočnim nasprotnikom je padlo devet borcev te enote, se spominja ena redkih, še živih prič, 89-letna Rada Grlj.
JELŠANE > Ob osnovni šoli že od leta 1977 stoji spomenik padlim borcem z osrednjo napisno ploščo in devetimi kamni, na katerih so vklesana imena padlih borcev.
Zamejci se spominjajo Sancina
Med njimi je na osrednjem mestu ime Ljubomirja Sancina s partizanskim imenom Stojan, doma iz Doline pri Trstu. Stojanova udarna četa, ki je štela 35 borcev, je v tem spopadu utrpela hude izgube, saj je padla kar četrtina njenih borcev.
Spomin na ta dogodek, bolj kot kdo drugi, gojijo borci in predstavniki slovenskih organizacij iz Doline, ki se vsako leto na obletnico tragedije poklonijo spominu padlih in predvsem njihovemu rojaku Sancinu. Spomenik so na pobudo dolinske občine in ob sodelovanju domačinov obnovili. Na spominski slovesnosti je bil tudi tedanji dolinski župan Boris Pangerc.
Spominsko obeležje ob šoli je očem dokaj skrito, tudi zato, ker lesena ograja zakriva pogled nanj. Spomin na ta dogodek, ki je pretresel vaščane, z leti bledi, saj so živi le še redki Jelšanci, ki so bili priča spopadu. Med njimi je 89-letna Rada Grlj, ki se živo spominja dogodka v noči s 17. na 18. marec leta 1944, saj je kot 19-letno dekle skupaj s sovaščanko Fanico Uljančič, skuhala partizanom “paštašuto”.
Dragocena izpoved priče
Njeno pripoved smo lahko soočili s pisnim virom, upoštevano monografijo Maksa ZadnikaIstrski odred, ki je na podlagi pisnih poročil brigadnih poveljstev opisal, kaj se je dogajalo v Jelšanah. Spomin gospe Rade je očitno zelo zanesljiv vir, saj je njen opis tega dogodka enak, kot ga opisuje Zadnik.
Po Zadnikovem viru je bilo v nemški enoti v Jelšanah 178 vojakov in dva tanka. “17. marca so odšli Nemci iz vasi in zapustili stavbo občine, kjer so imeli poveljstvo. Nočno tišino pa je prekinilo trkanje na naša vrata. Franc Štemberger, ekonom, je rekel, naj hitro vstanem, ker so v vasi partizani in jim je treba pripraviti večerjo,” se spominja Rada.
Zadnik navaja, da so po nepričakovanem odhodu Nemcev iz Jelšan prišli v vas borci omenjene čete z nalogo novačiti nove borce, aretirati okupatorjeve sodelavce in uničiti nemški arhiv. Stojanova četa je dobila ukaz, da ob 4. uri zjutraj zasede položaj ob cesti Ilirska Bistrica-Reka. Dogodki pa so se razvili drugače in usodno za borce čete.
“S prijateljico Fanico sva skuhali pašto in jo odnesli v gostilno k Andreju, v “dopolavoro.” Prišel je tudi Tone Čekada, Čot s harmoniko. Partizani so sedeli okrog mize, nekateri so spali, drugi dremali. Postregli smo jim z večerjo, Čot je zagodel in smo še zaplesali. Kar naenkrat sem videla skozi vrata raketo, ki so jo sprožili Nemci. Zakričala sem in potem smo se začeli umikati in bežati ven. Partizani so se postrojili pred gostilno. Luna je bila in je bilo videti kot podnevi. Partizani so odšli na rob vasi, kjer so jih Nemci napadli.”
Kruto ustrahovanje
Po spopadu so se poskušali partizani prebiti iz obroča, vendar vsem ni uspelo. “Eden od njih se je v nekem hlevu zakopal v steljo, šest se jih je skrilo v bunker, a so jih Nemci proti jutru našli in jih zajeli,” pripoveduje Rada Grlj. Ko se je zdanilo, so Nemci gnali vse vaščane na vrt ene od domačij. “S Fanico sva se izmuznili in opazovali, kaj se dogaja. Nemci so bili zelo okrutni. Enega so gnali in ga pretepali ter ga potem naložili na tovornjak, drugega so obesili na lipo. Ostale štiri pa so postrelili,” se spominja krutih prizorov. Nemška premoč je bila očitna, saj jih je bilo, kot navaja Zadnik, kar 340.
Sogovornica meni, da so hoteli Nemci na ta način preplašiti prebivalce, da ne bi pomagali partizanom. “Naslednji dan, 19. marca, na god sv. Jožefa, so vaščani pokopali padle borce v skupni grob na jelšanskem pokopališču. Njihovo obutev in jakne smo tri ženske po pogrebu odnesle v Novokračine, za druge partizane.”
Rada Grlj se spomni, da se je govorilo o izdaji nekega Italijana, cestarja, ki je o prihodu partizanov obvestil Nemce, ki so imeli večjo postojanko v sosednji vasi Šapjane. Zadnik pa je zapisal, da je bil ovaduh cestar Tarcisio.
TOMO ŠAJN
