Spoštovanje graditeljem železnice
Gradnja železniške proge Ljubljana-Trst je terjala veliko naporov in tudi človeških življenj. Kar 155 graditeljev je pokopanih pri Dolnjih Vremah. Na pozabljeno pokopališče je dolgo spominjal samo 160 let star in zanemarjen železni križ. Domačini so ga zdaj obnovili in včeraj pri Špitalu, tik ob vodnem zajetju Ješevnik, pripravili slovesnost, na kateri ga je župnik Tomaž Kodrič blagoslovil.
DOLNJE VREME > Zgodba o kraju, imenovanem Špital (bolnišnica), na danes povsem zaraščenem pobočju nad vasjo Dolnje Vreme, bi verjetno za vedno odšla v pozabo, če se ne bi našli ljudje, ki jim je mar zgodovinske dediščine svojih krajev.
Naselje za graditelje proge
Že ime kraja pove, da je bila tu nekoč bolnišnica. In če dodamo, da je nekoč stala na tem delu pobočja pod železniško progo imenovanem Ješevnik, kjer voda nikoli ne presahne, potem je logično, da se je tukaj pred 160 leti dogajalo marsikaj zanimivega.
To so bila leta, ko so tisoči delavcev, tedaj le s krampi, lopatami in samokolnicami, gradili Južno železnico. Prihajali so z vseh koncev velike habsburške države in ker je bil ta odsek proge med dvema predoroma, je bilo treba najti primeren kraj za njihovo nastanitev. Pod sedanjo progo, ob izviru Ješevnik, je nastalo barakarsko naselje, v katerem so prebivali delavci z družinami.
Bolnišnica in pokopališče
Ker je pri delu prihajalo do številnih poškodb in tudi do obolevnosti družinskih članov delavcev, so graditeljske oblasti postavile tu tudi leseno barako in jo imenovale Špital, z nemškim imenom za bolnišnico. Ljudje, od otrok do odraslih delavcev, so tudi umirali, zato so jih pokopavali pod Špitalom in ob skupnem grobu postavili železni križ.
Župnik Tomaž Kodrič, ki je včeraj vodil priložnostno mašno daritev z blagoslovom obnovljenega križa, je po župnijskih knjigah rojenih in umrlih prišel do podatka, da je bilo pod Špitalom pokopanih več kot 150 ljudi najrazličnejših narodnosti habsburške monarhije. Ob tem je povedal zanimivo legendo, po kateri naj bi nek kovač iz Vremske doline zaradi pomanjkanja železa poskušal odnesti križ domov. A je postajal križ po poti vse težji, tako da ga je odnesel nazaj in postavil na svoje mesto.
In ko bi zgodba o Špitalu in pokopališču pod njim že skoraj utonila v pozabo, so jo zavedni domačini obudili k življenju. Pobudnik in raziskovalec tega skritega kraja je bil Miro Prunk iz Dolnjih Vrem, eden najbolj znanih ljudi v Vremski dolini.
“Začelo me je zanimati, zakaj Špital in zakaj ravno pri Ješevniku, kjer so v času Italije leta 1926 uredili vodno zajetje s koritom za napajanje živine. Sedaj smo to korito obnovili in uredili kraj spomina na tiste čase, ko je bilo tu delavsko naselje in ko smo tu kot otroci pasli živino, saj je bilo pobočje golo,” je povedal Miro Prunk.
Spoštljivo do pokojnih
Sogovornik se spominja otroških let, ko je prvič slišal ime Špital: “Od očeta in nonota sem zvedel, kje so bile barake, v katerih so bivali delavci s svojimi družinami - na terasah, na katerih so pozneje posadili celo trto. Na mojo pobudo smo začeli pred tremi leti z akcijo čiščenja in urejanja tega prostora pri zajetju Jevšenik. K temu me je spodbudil železni križ, ki je bil do polovice zabit na nekdanjem pokopališču. S kolegom Srečkom sva ga odkopala in ga odnesla v Dane na obnovo. Sedaj je postavljen na istem kamnu kot pred 160 leti. Kristus na njem je brez leve roke, takšen, kot smo ga dobili.”
Ko je domačinka iz Dolnjih Vrem Katja Prunk, ki je vodila prireditev, naštela vse, ki so kakorkoli doprinesli k tej obnovitveni akciji - od Slovenskih železnic, občine Divača, KS Vreme in številnih posameznikov -, je poudarila, da želijo nadaljevati z deli. Župnik Kodrič pa je dodal in priporočil domačinom, da bi vsaj z leseno ograjo in napisno tablo označili prostor pokopališča, da “ne bi hodili po ljudeh na tem posvečenem kraju”.
TOMO ŠAJN
