Srečanje vasi je ob desetici usahnilo
Ta konec tedna imajo v pivški vasi Narin shod ob sv. Jakobu, zavetniku njihove cerkvice. A še nedavno je bila navada, slavje pa še večje, če se je teden dni pred tem odvilo srečanje vasi Slovenije in zamejstva, ki je narinski glas poneslo v deveto vas. K slednjemu je pripomogla tudi promocija projekta turistične vasi, ki je rasla skupaj s srečanjem.
NARIN> Nekoč osrednji vaški dogodek, posvečen promociji podeželja, sonaravnega življenja, obujanja kulturne in naravne dediščine ter oživljanja starih že pozabljenih običajev, je ugasnil pred štirimi leti ob jubilejni deseti izvedbi.
Čeprav se je zdelo, da se je tradicionalna poletna prireditev, ki je vnesla druženje in okušanje različnih kulinaričnih dobrot, takrat še posebej razcvetela, je bila prav ta okronana zlata doba razlog, da je glavna organizatorka vajeti prepustila drugim. “Saj veste, kako pravijo: umakni se, ko si na višku,” nam je smejoč se povedala Dragica Kaluža, predsednica Društva podeželskih žena, ki pa je še vedno pripravljena priskočiti na pomoč. ”Želim pa si, da bi organizacijo prevzel kdo drug. Morda je čas, da bi me nasledil kdo iz mlajše generacije in pripravil srečanje v nekoliko drugačnem, pomlajenem duhu,” je še dodala.
Kot kaže, pa takšnega junaka (za zdaj) še ni na spregled.
Iznajdljivi pri črpanju nepovratnih sredstev
Sicer pa je bila Kaluževa skupaj z vaškim svetom ves čas tudi gonilna sila projekta, ki je pripomogel, da se je ta nerazviti del Slovenije napojil z nepovratnimi sredstvi in prelevil v živahno vasico.
Nekdanje ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je namreč v preteklosti izvajalo program Celostni razvoj podeželja in obnova vasi (CRPOV), na katerem se je pred petnajstimi leti za sofinancerska sredstva potegovala tudi pivška občina. Nanj je sprva prijavila razvojno strategijo vasi Narin, nato pa še oblikovanje turistične vasi in ureditev tamkajšnje poti. Ob tem je uspela iztržiti 32.473 evrov, razliko v višini 34.143 evrov pa je primaknila iz občinske blagajne. To pa še ni vse. Nepovratna sredstva, ki jih je delila država, so znali izkoristiti tudi vaščani sami. Zgolj med letoma 2000 in 2002 so jih po podatkih kmetijskega ministrstva denar za adaptacijo prostorov na turistični kmetiji prejeli Jože Kaluža (4566 evrov), Simon Kaluža za ureditev počitniškega stanovanja na turistični kmetiji (4830 evrov), Viktor Kaluža za prostore dopolnilne dejavnosti na kmetiji (5156 evrov), Majda Knafelc za etnološki muzej in turistično kmetijo z muzejem Petrovi (19.423 evrov), Stanislav Kurent za prostore turizma na kmetiji (2784 evrov), Marija Valenčič za etnološki muzej (4920 evrov), Marija Volk za gradnjo turističnih zmogljivosti na kmetiji Francinovi (43.350 evrov) in Jože Želko za gospodarsko poslopje kmetije Pri Andrejevih (64.835 evrov).
Danes vas premore tri prenočišča, naravoslovno učno pot, pohodniško pot na Šilentabor, aktiv kmečkih žena, rejo drobnice in delavnico Od zrna do kruha.
LORI FERKO