Srečen konec za človeško ribico
V nedeljo je občanka ob sprehodu skozi prostrani travnik Petelinjskega jezera v usahlem požiralniku opazila nebogljeno človeško ribico, ki so jo podzemne vode odvrgle na površje. Ker na svetlobi in suhem ni sposobna (pre)živeti, ampak je obsojena na pogin, je občanka poklicala “reševalce” iz Jamskega laboratorija Tular v Kranju.
PETELINJSKO JEZERO > Kot nam je povedala najditeljica obnemogle človeške ribice Tina Kirn iz Zagorja pri Pivki, to ni edini primer, ko je tega močerila ob povodnji vrglo na plano in se sam ni mogel vrniti v svoje naravno okolje. V preteklosti jih je namreč opazila tudi na območju ostalih pivških presihajočih jezer in reke Pivke s svojimi izviri.
Ker je človeška ribica z zakonom zavarovana živalska vrsta, biologi veliko pozornosti namenjajo njenemu reševanju. Minulo nedeljo je tako stekla nenavadna reševalna akcija vodje jamskega laboratorija Gregorja Aljančiča, geografinje in krasoslovke Magde Aljančič ter Janija Franka, sodelavca pivškega ekomuzeja.
Z zaščitnimi rokavicami, ki preprečujejo prenos bakterij s človeških rok na njeno občutljivo telo, so jo pazljivo rešili iz manjše špranje požiralnika, kjer je nemočna obstala sredi zemeljske plasti. “Zaradi večdnevne izpostavljenosti sončni svetlobi je že dobila malo pigmenta in postala bolj temna,” pripoveduje Frank. Hitro so jo premestili v posodo z vodo, ki je imela enako temperaturo kot voda v požiralniku, nakar so jo odnesli v Matijevo jamo na Palško jezero ter jo spustili v vodno globino.
Kot pravi Frank, je v takšnih primerih srečen konec za človeške ribice, ki jih slučajni sprehajalci opazijo na suhem, odvisen zgolj od hitrega obvestila. Frank zato poziva naj ljudje ob najdbi, ne da bi se dotikali ali premikali ribice, pokličejo na telefonsko številko SOS Proteus 031 804 163.
LORI FERKO
