Sredi gozda, a v lesarstvu škripa

POSTOJNA > Družbe iz Notranjsko-kraške regije so lani dosegle svoj najboljši poslovni rezultat v preteklih šestih letih.

Letos bo sliko pokvaril žledolom

“To je spodbudno in kaže na to, da si bo gospodarstvo opomoglo po krizi, ki je udarila med leti 2007 in 2008. Trend, ki strmo raste, bo sicer prihodnje leto nekoliko upadel zaradi škodnih posledic žledoloma,” je ocenil Boštjan Požar, direktor postojnske območne gospodarske zbornice (GZS).

Čeprav v postojnski občini deluje največ družb, in sicer 357, so te ustvarile le 1,9 milijona neto čistega dobička. V pivški občini je 97 družb pridelalo 4,2 milijona evrov dobička, v ilirskobistriški občini pa je 225 družb sklenilo leto s skupno 6,2 milijona evrov dobička. Več kot polovica poslovnih prihodkov je bila dosežena s prodajo na domačem trgu, 37 odstotkov na trgu EU in slabih deset odstotkov prodaje izven EU. “To ni najboljše. Gotovo bo potrebno vložiti še nekaj razvojnega napora v internacionalizacijo gospodarstva. Na gospodarski zbornici že deluje center za mednarodno poslovanje, ki se s tem ukvarja, obiskuje podjetja in skuša pomagati pri vstopu na tuje trge,” pravi Požar.

Po njegovih besedah je lani v primerjavi s predhodnim letom začelo delovati 50 novih podjetij. Skupno je torej v tej regiji 1025 družb. “Slabo je, da to gospodarstvo zaposluje manj ljudi. Lani do 300 manj, kar je najslabše v zadnjih šestih letih,” je podatke nizal Požar, ki je še najbolj zaskrbljen zaradi lesnopredelovalne industrije: “Bojim se, da smo tu nazadovali. To me zelo skrbi, saj živimo praktično sredi gozda, pa nismo sposobni preživeti peščice ljudi.”

Po Požarjevem mnenju država nima jasnih usmeritev, saj še vedno pripravlja akcijski načrt za sanacijo gozdov, ki bi jo že morali izpeljati. Na območni GZS so tudi ustanovili ožjo delovno skupino za reševanje tega problema, vendar premika še ni: “Preden prideš do enega sestanka na ministrstvu, mine pol leta. Koncesije so razpisane do leta 2016 in zdaj je pravi čas, da bi vzpostavili nov sistem upravljanja z gozdovi. Če do takrat tega ne bomo naredili, potem ne vem, kako bo preživela lesnopredelovalna industrija, če bo ohranila enak način dela kot sedaj,” je sklenil Požar.

Brezposelnost v regiji namreč ostaja pri enajstih odstotkih. Povprečna bruto plača na zaposlenega pri samostojnih podjetnikih v regiji je lani znašala 900 evrov, kar po oceni vodje postojnske izpostave Agencije za javne prihodke in evidence (Ajpes) Larise Benassi pomeni, da precej zaostajajo za povprečno plačo zaposlenih v gospodarskih družbah regije; ta znaša 1272 evrov.

Po podatkih poslovnega registra je bilo v letu 2013 na območju Notranjsko-kraške regije 349 novih samostojnih podjetnikov, kar je 21 odstotkov več kot v 2012. A po drugi strani je poslovati prenehalo 303 podjetnikov, kar je šest odstotkov več kot v 2012.

Slabši kot sever, boljši kot jug

Notranjsko-kraška regija se je z 21,3 milijona evrov neto čistega dobička uvrstila na šesto mesto na lestvici regij. Na Primorskem se je najbolje odrezala Goriška regija, ki je z 62,7 milijona evrov neto čistega dobička pristala na tretjem mestu, medtem ko je Obalno-kraška regija z 139,7 milijona evrov neto čiste izgube na zadnjem mestu. LORI FERKO