Stala je veliko dukatov in čeber terana

KAZLJE > “To omaro so izdelali leta 1749, stala je 49 dukatov, eno libro in en sold, kar je bilo tedaj veliko, in en čeber terana," je napol v šali navedel Franko Seražin, član gospodarskega sveta župnije v Kazljah. To je povzel iz zapisa o omari, ki ga je našel v kroniki tomajskega župnika Albina Kjudra.

Po dolgih stoletjih uporabe za hranjenje vrednejše cerkvene opreme, kot so mašne obleke, kelihi, prtiči in drugi liturgični tekstil, mašne knjige, sveče in še kaj, kar sodi pod ključ, je bila omara iz Kazelj potrebna obnove. Po že prej uspešno obnovljenih klopeh, oknih in vhodnih vratih iste cerkve so jo zaupali restavratorju lesenih predmetov Damijanu Koradinu iz Barja v Novi Gorici.

Izjemen primerek zgodnjega baroka

“Kot mi je znano, je takih zgodnje baročnih zakristijskih omar po Sloveniji malo. Še največ jih je ohranjenih v podružničnih cerkvah. Eno podobno obnovljeno sem videl v tržaškem antikvariatu, cena zanjo je bila 18.000 evrov,” je še povedal Koradin. Obnova kazeljske omare je stala skoraj 5000 evrov, denar zanjo so prispevali sežanska občina ter verniki z nabirko.

“Dela je bilo za 400 ur. Omara je bila v precej slabem stanju, zaščitil sem jo z insekticidom, saj je imela tudi črve. Z istovrstnim lesom, največ je bilo oreha, nekaj tudi jelovine in javorja, sem nadomestil manjkajoče dele letev in profilov ter zapolnil nastale reže,” je povedal Kodarin.

In dodal: “Največ dela sem imel z intarzijami, saj jih je bilo potrebno zamenjati kar 80 odstotkov. Ohranil sem duhovito izrabo temno-svetlih kontrastov naravnih odtenkov lesa intarzij, kar je vpadljiv dekorativni element na baročnih zakristijskih omarah.”

Najprej so jo hoteli prodati

Z obnovljeno staro omaro je zadovoljen tudi župnik Pavel Kodelja. “Zadnja leta smo vlagali tudi v obnovo cerkve, zato sem menil, da je najbolje, če jo prodamo. Bila je zelo dotrajana. Ker pa so se ljudje sami zavzeli za njeno ohranitev, sem vesel, da so me prepričali,” je bil vidno zadovoljen nad eno večjih dragocenosti, ki je v eni od njemu zaupanih osmih cerkva v župniji.

“Končni rezultat restavriranja omare je odličen, saj so bili vsi izvorni elementi ohranjeni, manjkajoči deli pa so bili dodani v svetlejšem in prepoznavnem tonu. S konservatorsko-restavratorskim posegom so umetnini zagotovili nadaljnjo trajnost s spoštovanjem do izvornega materiala in zanjo pridobili ponovno sakralno in estetsko funkcijo,” so obnovo ocenili v novogoriški enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Kjer so poskrbeli, da je restavriranje teklo skladno z izdanimi kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem, nad čimer je bdela njihova strokovna sodelavka Marta Bensa.

BOGDAN MACAROL