Stalna poselitev se je začela na Krasu - 1000 let pred osrednjo Slovenijo
Na Divaškem je življenje vrvelo že v prazgodovini. Na človekovo dejavnost na tem območju kažejo jame, v plasteh katerih so nabrani sledovi večtisočletne dejavnosti, pa tudi gradišča in gomile. Zato je arheologija eden izmed stebrov divaške kulture, so se prepričali obiskovalci pogovornega večera Stojana Lipolta.
DIVAČA > Da je lahko arheologija zaradi pomembnih najdišč, kot so Mušja ali Tominčeva jama in Mala Triglavca, del kulturne identitete, je prepričan arhitekt Stojan Lipolt, ki je na pogovorni večer, zasnovan kot sklop večerov s pomenljivim naslovom Divača-mesto nad Reko, tokrat povabil gosta s področja arheologije in etnologije. “Iz znanstvenega razloga pa postane prostor zanimiv tudi za širši obisk, kar lahko prispeva h gospodarskemu razvoju kraja,” je še dejal Lipold in poudaril, da je “naš cilj, da Divača postane središče, katerega element bi bila arheološka zbirka”.
O pomembnosti arheologije dovolj zgovorno priča celo dejstvo, da si je utrla pot tudi v pop kulturo, o čemer pričajo filmi o Indiani Jonesu. Prav na njegove besede, da je arheologija znanost o dejstvih, se je naslonil tudi arheolog, kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije ter vodja zadnjih arheoloških izkopavanj v Škocjanu, dr. Peter Turk, ki je predstavil prazgodovinska, kamenodobna, bronastodobna in železnodobna najdišča Divaškega praga ter Škocjana z okolico.
Od gomil do jam
Dokazi zanje se skrivajo tako v jamah kot tudi v gradiščih in gomilah, ki jih je moč najti predvsem na severnem kraškem robu, a tudi na divaškem koncu, je povedal Turk. Za razliko od ostalih gomil, kjer so arheologi med drugim izkopali tudi grob, za nekatere pa sklepajo, da so tvorile obrambno črto Kraševcev, pa o divaških (eno je, denimo, najti pri Goričah) arheologi še ne vedo veliko povedati, je dejal Turk. “Te gomile niso dale nobenih jasnih struktur, najden je bil le droben šoder in med njim 120 fragmentov prazgodovinske bronastodobne keramike,” je pojasnil. “Tu imamo torej aktivnosti s konca bakrene dobe, o katerih ne vemo povedati kaj dosti.”
Bandera, Povir, Volarija, ...
Več védenja so arheologi dobili o gradiščih, ki naj bi nastala v pozni bronasti dobi. Najbolj znana gradišča na področju Divače z okolico so na senožeškem koncu (denimo Bandera) ali Povir (v smeri proti Sežani), ki je sicer eno največjih v Sloveniji, a za arheologe še neznanka, pa Volarija, Grače pri Famljah in Vreme.
“Na divaškem koncu so se gradišča, ki so bila poseljena v času bronaste in železne dobe, torej po drugem tisočletju pred našim štetjem, koncentrirala v Škocjanu in nad Vremsko dolino,” je dejal Turk.
Razviti Kraševci
Svojevrstno zgodbo pa govorijo tudi najdišča in jame, saj najdbe v njih pričajo o zelo različnih funkcijah, ki so jih v njih opravljali ljudje v zgodovini.
Raziskovanja v Trhlovci in tudi v Mali Triglavci povedo, da se neolitik v kraškem prostoru začne zgodaj. “Kras je področje, kjer se mlajša kamena doba z udomačitvijo goveda, stalno poselitvijo, pridelavo gojenih rastlin, torej neolitsko revolucijo, začne mnogo prej kot v srednji Sloveniji,” je pojasnil Turk.
To je dobro razvidno iz najdb v Mali Triglavci, kjer so našli tudi mikrolite (drobna orodja), kar pomeni, da so tu živeli ljudje, ki so si postavljali začasne tabore. “Mala Triglavca pokaže tudi, da se je prav na Krasu začela stalna poselitev z udomačitvijo goveda, z začetki gojenja žita, s keramiko. To se začne v šestem tisočletju pred Kristusom na Krasu, v osrednji Sloveniji pa se začne dogajati šele 1000 let pozneje,” je povedal Turk.
V jamah so bivali, pokopavali, molili
Na zemljevid najstarejših kultnih dejavnosti divaška najdišča postavlja tudi poseben predmet iz keramike (kultni riton), ki je najbrž povezan s kultom plodnosti in se je širil proti Krasu iz Egeje.
Da jame niso bile vedno le zatočišča, pač pa so bile njihove funkcije zelo mnogotere, so pokazala tudi izkopavanja v Tominčevi jame, kjer so našli skelete. To pomeni, da je v določenih obdobjih jama služila kot pokopališče.
Najdeni kristogram iz pozne antike pa dokazuje, da je bila jama pozneje tudi mesto obračanja k bogu.
“Sveta” Mušja jama
Zgodbe govori tudi več kot 1000 najdenih drobcev - večinoma orožja, pa tudi čelad in posodja - v Mušji jami. “Med njimi prevladuje orožje, ki v glavnem izvira iz oddaljenih regij, iz Panonije, Romunije, iz krajev severno od Alp, srednje in severne Italije in tudi iz Grčije, predvsem železni meč.” je povedal Turk.
Najdbe predmetov, ki so ožgani, napeljujejo na to, da je bilo tu nekoč grobišče, protagonisti obredov pa so bili romarji iz daljnih krajev. “Zaradi vseh teh najdb v času tisočletja pred Rimom so to kraji, ki so jih ljudje dojemali kot mesto, kjer je komunikacijska vez s svetim možna in močna,” je sklenil Turk.
TINA M. VALENČIČ
