Štanjel ne sme biti breme, postati mora kruh za ljudi

ŠTANJEL>“Obstajata dve možnosti,” je pričel pogovor s svetniki župan Danijel Božič. Prva je, da tuje hotelsko podjetje prevzame poslopje štanjelskega gradu in zadružnega doma ter ju obnovi. V dom bi umestili wellness center. Slaba stran te različice je, da bi bil grad ves čas dolgoročnega najema nedostopen širši javnosti, dobra pa, da bi zagotovila najmanj 40 delovnih mest, je povedal župan. “Ta predlog je enostaven, drugi je mukotrpen,” je dodal Božič.

Druga možnost je, da se razvoj nadaljuje po isti poti, vendar intenzivneje. Glavna novost v primerjavi z dosedanjim stanjem pa bi bila, da bi lokal, restavracijo, Spacalovo galerijo, Ferrarijev vrt in Natalijino hišo oddali enemu najemniku.

Mora se dogajati

Novi najemnik bo moral uporabiti drugačen pristop kot dosedanji. Od njega bodo na občini zahtevali, da prilagodi ponudbo za turiste različnih družbenih slojev. “Spoštovati je treba tudi študenta z desetimi evri,” je neomajen župan.

Nujno je, da omogoči prehod iz galerije v restavracijo in naredi majhen vhod v do zdaj neizkoriščeno vinoteko. Prav tako bo morala Spacalova galerija dihati in pripravljati več razstav. Skupni imenovalec vseh teh prizadevanj pa je: v Štanjelu se mora začeti dogajati.

V tem primeru bi najemnika poslopja izbrali za obdobje petih let. Sam bi moral poskrbeti za program in dejavnosti v Štanjelu. “Moral se bo tudi boriti za sredstva. Ne da je le interes občine, da sredstva zagotovi,” je še povedal župan.

Prva možnost nerealna

Obe možnosti je župan označil kot stvarni, a se vsi svetniki z njim niso strinjali. Ivo Kobal (NSi) je prvo možnost označil za sanjavo. Podprl bi jo takoj, če bi se našel investitor. “Druga je bolj otipljiva, zato jo bom podprl,” je dejal in dodal, da Štanjel še nikoli ni bil na tako nizki točki. “Čeprav v Štanjel pride ogromno turistov, še noben gostinec tam ni preživel,” je iz lastnih izkušenj povedal Kobal.

Tudi Vid Sorta (SLS) je podvomil v ocene, da bi investitor potreboval le dve leti, da grad dokonča: “Gre za velik projekt. Treba je upoštevati spomeniško varstvo in Naturo 2000,” je opozoril. Marjan Mržek (Lista za naše kmetije) je idejo o tuji hotelski verigi označil za znanstveno fantastiko. Poudaril je tudi, da se je potrebno pri razpisu poglobiti, da ne bodo čez nekaj časa spet razmišljali, kako se najemnikov znebiti. Gojmir Lešnjak (SD) prve možnosti ne izključuje, ga je pa zanimalo, ali bi v tem primeru obstajale ponudbe za dnevne goste.

Svetnike je zanimalo tudi, kdo je to skrivnostno tuje hotelsko podjetje, toda župan je povedal le, da ima sedež iz Milanu in ima v lasti 22 luksuznih hotelov.

Šmartno za zgled

Kar nekaj primerjav je bilo slišati med Štanjelom in Šmartnim v Goriških brdih, ki zadnja leta doživlja turistični razcvet. Po županovem mnenju ima Štanjel veliko boljše temelje za uspešen razvoj, ker je bolj dostopen kot odročno Šmartno. Toda: “Tam je tri četrtine tujcev, ki so imeli interes, da ga obnovijo, v Štanjelu je pa ravno obratno,” je opozoril Mržek.

Da Štanjel ne bo zaživel brez domačinov, je prepričan tudi Marijan Gulič (SD), zato bi njih morali vprašati, kaj si mislijo o tem. “Če bi jih vprašali, bi 90 odstotkov domačinov reklo, naj ostane tako, kot je,” pa je v smiselnost takega početje podvomil Kobal.

Časa zmanjkuje

Božič je svetnike pozval, naj se odločijo kar se da hitro. Pričakuje, da bodo do konca leta pripravili razpis, januarja naj bi bil primeren ponudnik že izbran, do velike noči pa si že lahko obetajo ponovni zagon dejavnosti. “Če zamudimo poletno sezono, bomo naredili veliko škodo,” je prepričan.

Čeprav so se svetniki bolj nagibali k postopnemu razvoju Štanjela, tujemu kapitalu in investicijam niso oporekali, saj občina sama obnove ne bo zmogla. Bo pa morala nekje zbrati dva milijona evrov za ureditev komunalne in vodovodne napeljave, čeprav še ne ve, kako.

PETRA MEZINEC