Stare navade, boljša prihodnost?
Hipoterapija, ozaveščanje o tradiciji venetskih konj, razvoj turizma, divja reja konj. Vse to so cilji novoustanovljenega društva Venetika, ki je prevzelo skrb za čredo približnih 40 konj, nad katerimi so se pred lani in spomladi pritoževali vaščani Malega Dola in Tomačevice.
KOMEN > Predsedstvo novega društva je prevzel Bogdan Kristofer Meško, vendar pa še vedno kot glavni skrbnik konjev ostaja Janez Sabolek. Dela je preprosto preveč za enega človeka, pravijo. Vendar pa še naprej vztrajajo pri istih vrednotah.
Konji imajo hrano
Na vprašanje, kdo je lastnik konj, odgovarjajo, da so konji v lasti članov društva, nekaj pa tudi samega društva.
Konje hranijo enkrat dnevno, so zagotovili v društvu, zato je strah, da bi bili konji podhranjeni, odveč, poudarja Meško: “Pred dnevi nas je obiskal jahalni učitelj Peter Amalietti, ki bo tudi sodeloval z nami v prihodnosti. Rekel je, da tako lepih konjev še ni videl.” Prav tako je po besedah Meška poskrbljeno tudi za vodo, ki jo konjem dovažajmo s 1000-litrsko cisterno. Ob visokih temperaturah pač to počnejo še pogosteje.
Konj je že 40, čipirani še niso vsi
V medijih se je veliko govorilo tudi o registraciji konj oziroma čipiranju. “Res je, da mlajši niso čipirani, vendar pa imamo časa štiri leta,” je povedal Meško. Po njegovem je označevanje konjev zanje zelo stresno in neprijetno, zato bi raje prej pridobili njihovo zaupanje. Če bo vse po sreči, bodo čipiranje izvedli do septembra.
Glede naraščajočega števila konj v društvu obljubljajo, da je 40 živali zgornja številka. Pred kratkim se je čreda povečala še za štiri žrebeta.
Več pašnikov
“Naše konje so v medijih velikokrat povezovali z ostalimi negativnimi izkušnjami, ki so se na Krasu zgodile s konji,” je poudaril Meško. Je pa res, da je stanje še daleč od želenega.
Na kolikšni površini se točno pase čreda konj, Meško ni povedal. Bi pa ideja divje reje konj res zaživela šele z drastičnim povečanjem števila pašnikov. Zato se dogovarjajo za pašnike pri Škrbini in pri Svetem, posebnih težav z domačini pa po Meškovem zagotovilu kljub burni preteklosti nimajo. “Kraševci imajo konje zelo radi. Prepričan sem, da bi lahko tudi domačini dobili kaj od naših konjev. Konec koncev se lahko pri nas naučijo jahati,” je še povedal Meško.
Od ostalih konjeniških društev se razlikujejo po tem, da v ospredje ne postavljajo športnega vidika. “Naš primarni fokus je obujanje zdravih tradicij. Konj je bil namreč v Sloveniji in predvsem na Krasu vedno prisoten,” pove predsednik društva Venetika.
PETRA MEZINEC