Stoletje čebelarstva v Sežani: “Vloga čebel je nenadomestljiva”
Kar tri četrtine proizvodnje hrane je odvisne od medonosnih čebel, od opraševanja pa 84 odstotkov kultiviranih rastlinskih vrst v Evropi, smo slišali ob stoletnici organiziranega čebelarstva na Krasu, ki so jo v četrtek zvečer obeležili v Sežani.
SEŽANA> Začetki Čebelarskega društva Sežana segajo v leto 1911. Takrat se je zbralo nekaj naprednih čebelarjev, ki so izvolili čebelarski odbor in poverjenike za celotno južno Goriško pokrajino, kamor je takrat sodil tudi Kras. “Po vmesnih, tudi neprijaznih časih, danes naše društvo šteje 106 članov iz občin Divača, Hrpelje-Kozina, Komen in Sežana. Vsi skupaj čebelarimo s približno 4800 panji, v katerih pridelamo - odvisno od letine - od 120 do 160 ton medu,” je ob četrtkovem praznovanju stoletnice v Kosovelovem domu izpostavil sedanji društveni predsednik Ivan Atelšek. Za njegove zasluge za uspešno vodenje in uveljavitev društva od leta 1982 do danes so se mu člani ob tej priložnosti oddolžili tudi z javnim priznanjem.
Kraško-brkinsko čebelarsko društvo je kot primer dobre prakse pohvalil tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč: “Pohvalno je, da ste uspeli preseči ideje po drobljenju društva v občinske meje, saj ste tako močnejši in uspešnejši, kar dokazujete tudi kot organizatorji mednarodnega ocenjevanja medu, ki ste ga letos uspešno izpeljali že dvanajstič,” je povedal Noč, ki je društvu za zasluge tudi podelil najvišje stanovsko odlikovanje Antona Janše 1. stopnje.
Ideji o zaščiti medu z geografskim poreklom kraški med, ki je v rabi od leta 2006, pa se je priklonil slavnostni govornik Branko Ravnik, generalni direktor direktorata za kmetijstvo v okviru ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. “Ob zdravi hrani, ki jo pridelujemo doma (da gre v slast, smo skupaj z mladino dokazali ob nedavni akciji Tradicionalni slovenski zajtrk), in potrebi po povečani prehranski samooskrbi, je očitno dozorel čas, da zaščitimo tudi slovenski med, ki ga proizvaja naša avtohtona kranjska čebela,” je poudaril.
Poleg neposrednega pomena za prehrano pa je izpostavil tudi širši pomen čebelarstva za obstoj človeštva: “Od medonosnih čebel je odvisne kar 76 odstotkov proizvodnje hrane, od opraševanja, ki ga opravljajo, pa kar 84 odstotkov vseh kultiviranih rastlinskih vrst, ki jih pridelujemo v Evropi!”
Ob jubileju so društvu izrekli priznanja tudi župan Občine Komen Danijel Božič ter sežanski in hrpeljsko-kozinski podžupan David Škabar in Peter Boršič.
V kulturnem programu so slavnostno akademijo društva obogatili Oktet Vidus iz Podnanosa, otroška folklorna skupina Bubci s Krasa ter Kraški komedijanti s predstavo Agent lunga vive.
Nagrade
Ob častitljivem jubileju je društvo podelilo naziv častnega člana dr. Stanislavu Renčlju, ki je z izkušnjami mnogo pripomogel h geografski zaščiti kraškega medu in drugih zaščitenih dobrot Krasa in Brkinov.
Društvenemu članu Jožefu Švaglju so se zahvalili s priznanjem za zbrano arhivsko gradivu v zborniku, ki je izšel ob jubileju. Kot likovni pedagog je sodeloval tudi pri izboru najlepših lesenih panjskih končnic, ki so jih izdelali učenci osnovnih šol iz Divače, Dutovelj, Hrpelj, Komna in Sežane. Prvo mesto so med mladimi likovniki dosegli Mateja Zadnik (OŠ Hrpelje), Luka Matevžič (OŠ Dutovlje), Ani Rožman (OŠ Sežana), Anja Metlikovec (OŠ Divača – podružnica Senožeče) in Ambrož Luin (OŠ Komen).
V literarnem natečaju, kjer je dela izbrala Magdalena Svetina Terčon, je za pesem Čebela Ela dobila nagrado Ema Grmšek (OŠ Hrpelje), za najboljše prozno delo Joj, Čebela! pa Julija Čebulec (OŠ Dutovlje).
BOGDAN MACAROL
