Stolp bi lahko prestavili z dvigali
“Kamniti objekt vodnega stolpa na železniški postaji v Divači bi lahko prestavili s posebnimi dvigali, kar bi bilo ceneje kot rušitev in ponovna postavitev,” je za PN včeraj povedal inženir gradbeništva iz Solkana Danijel Magajna. Odzval se je namreč na dogajanje v zvezi z ohranitvijo zgodovinskega vodnega stolpa, ki ga ob prenovi postaje nameravajo porušiti. Odgovornim je poslal pobudo.
DIVAČA > “V gradbeništvu je po svetu znano več uspešnih primerov premestitve objektov, tudi velikih kamnitih palač. Po mojih izkušnjah, znanju in izračunih bi se tako operacijo lahko izpeljalo tudi s kamnitim vodnim stolpom v Divači. Za to so tudi v slovenskem prostoru na voljo velika hidravlična dvigala,” nas je seznanil inženir gradbeništva iz Solkana Danijel Magajne, znani projektant in graditelj mostov.
Po mnenju bistriškega društva ljubiteljev železnic je najbolj sprejemljiva različica ohranitve stolpa premaknitev dveh slepih tirov, ki peljejo v popravljalnico lokomotiv na postaji. Eden od članov bistriškega društva, Jadran Možina, divaško postajo dobro pozna, saj je vodja te delavnice v Divači.
Na ministrstvo za infrastrukturo, Zavod za varstvo kulturne dediščine, direktorat za dediščino ministrstva za izobraževanje, znanost in kulturo ter poslancu Gašparju Gašparju Mišiču, podpredsedniku odbora za infrastrukturo, je poslal okvirno ponudbo za rahel zasuk in premik celotne kamnite konstrukcije vodnega stolpa za približno osem metrov na jugovzhod.
Kot je v petek dejal minister za infrastrukturo Zvone Černač, je namreč za ohranitev stolpa na istem mestu prepozno, ker bi s tem izgubili evropska sredstva za prenovo divaške železniške postaje. Zato je predlagal, da stolp previdno porušijo in iz istih kamnov znova sestavijo na drugi lokaciji.
Stalo bi pol manj
Magajna pa pravi, da bi bila boljša in cenejša rešitev “prestavitev” stolpa v enem kosu. Postopek premestitve objekta je v svetu že poznan, pojasnjuje: najprej se izkoplje zemljino do temeljev, nato se konstrukcijo ojača v višini temeljev in vrhov kapnih zidov. Nato se zabetonira talno ploščo in pod njo vstavi železne tramove. Z dvigali se tramove dvigne za 20 centimetrov nad zemljo in premakne. “Po moji prvi oceni bi ta operacija stala med 225 in 300 tisoč evri, kar je pol manj, kot je za rušitev in ponovno postavitev objekta napovedal minister za infrastrukturo Zvone Černač,” dodaja znani konstruktor mostov.
Z Magajnovo strokovno rešitvijo se strinja tudi predsednik matične sekcije gradbenih inženirjev pri Inženirski zbornici dr. Branko Zadnik. Meni še, da je prav, da gradbeniki vztrajajo pri dobrih rešitvah. Divaški arhitekt Stojan Lipolt pa je prepričan, da bi taka operacija pomenila tehnološki presežek in podvig v slovenskem gradbeništvu ter bi Divačo in Slovenske železnice vpisala na zemljevid dobrih praks.
Pristojni mlačni
Generalna konservatorka Zavoda za varovanje kulturne dediščine Danijela Tomšič pravi: “Pobuda inženirja Magajne je možna in jo preučujemo. Zaradi pravokotne tlorisne zasnove in kamnite strukture objekta je izvedba zahtevna in draga. Ob tem je težko izključiti možne poškodbe izvorne materialne substance, ki so lahko večje kot ob klasični rekonstrukciji s pazljivim oštevilčenjem in razstavljanjem elementov ter njihovim ponovnim nameščanjem na drugi lokaciji.”
Sicer pa je ZVKD, tako Tomšičeva, objekt evidentiral, trenutno ga vrednoti za morebitno pripravo predloga za razglasitev za spomenik lokalnega pomena. Če se bo infrastrukturno ministrstvo odločilo za ponovno postavitev, kakor je v petek napovedal minister, bo po besedah Tomšičeve prava rekonstrukcija možna samo na podlagi temeljitega konservatorsko-restavratorskega načrta.
Magajno, ki čaka na odgovore pristojnih, preseneča negativno mnenje direktorata za infrastrukturo, ki mu ga je poslal direktor Boštjan Rigler. Slednji v pismu (pikro, op. a.) ugotavlja, da Magajna daje nesprejemljive predloge, češ da ne pozna potrjenega dobrega projekta obnove divaške železniške postaje, ki ga zaradi časovne stiske in evropskih sredstev ni več mogoče več spreminjati. Za direktorat je sprejemljiva le ponovna postavitev stolpa.
Na naša poizvedovanja, ali je to njihova zadnja beseda, nam včeraj še niso odgovorili. Je pa v torek poslanec Mišič državnemu zboru zastavil pisno poslansko vprašanje: “Predlagam pristojnim službam infrastrukturnega in kulturnega ministrstva, da preučijo vse možnosti za ohranitev vodnega stolpa v Divači. Obenem izražam skrb nad dolgotrajnostjo postopka, v katerem pristojne službe niso pravočasno poskrbele za vpis v register nepremične kulturne dediščine in tako zaščitile zgodovinsko stavbo, ki je prava kamnoseška mojstrovina.”
LEA KALC FURLANIČ