Stomaž je majhna vas z veliko življenja
Stomažci so med bližnjimi vasmi znani tudi kot “šelinarji”, ker so, kot že ime pove, na svojih kmetijah pridelali veliko šelina oziroma zelene. V sklopu tradicionalnega druženja Nedelja na Vrheh, ki ga pripravlja domače Razvojno društvo Vrhe in Vaška skupnost Vrabče, so se letos posvetili raziskovanju življenja v Stomažu nekoč.
TABOR NAD VRABČAMI > “Vsako leto se v okviru Razvojnega društva Vrhe trudimo predstaviti eno tematiko. Letos smo se v okviru študijskega krožka Narod moj dokaze hrani odločili, da pod drobnogled vzamemo Stomaž nekoč,” je povedal študent pravaErik Novak iz bližnjih Razguri. Predmete ali fotografije za razstavo je prispevala vsaka hiša v Stomažu.
V stari šoli na Taboru nad Vrabčami je bilo v nedeljo kaj videti. V sredini razstavnega prostora so kraljevali motorji Joška Ozbiča in miniature vozov in košev Franca Hlače. Ob strani pa so bila razstavljena orodja, kmečki pripomočki in predmeti iz vsakdanjega življenja v Stomažu. “Vinogradništva je bilo v Stomažu največ. Vsaka hiša je imela kakega obrtnika, zato so razstavljeni tudi tesarski, čevljarski in kovaški predmeti,” je delček zbirke predstavil Novak. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi zadnje predmete iz Guštinovega mlina.
Še generacije, rojene v petdesetih letih, se dobro spominjajo osnovne šole v Stomažu, ki je delovala med letoma 1892 in 1964, iz katere se je ohranilo kar nekaj predmetov, med drugim tudi razstavljene šolske klopi in tabla. Zadnje leto so učenci zaman čakali, da bo prišla nova učiteljica. Ker je ni bilo, so morali najprej hoditi v šolo na Tabor, kasneje pa še v Sežano, se spominja Branko Hlača: “Ko sem bil v sedmem razredu, sem pol leta hodil sem, kasneje pa smo se začeli s kolesi voziti v Sežano. Nihče se ni vprašal, kako. Velikokrat smo bili premočeni in smo se pri peči v Sežani skušali ogreti. Mislim, da nas je bilo šest, ki smo se skupaj vozili v Sežano.”
Danes v Stomažu živi nekaj več kot 30 ljudi, pred približno stotimi leti pa je bilo prebivalcev vsaj trikrat več. “Število prebivalcev je začelo upadati že pred vojno. Stomažci so bili v drugi vojni aktivni v narodnoosvobodilnem boju. Bili so zelo zasluženi za akcije na Primorskem. Po vojni pa se je kar nekaj rodbin odselilo. Je pa pozitivno, da je v zadnjih letih nekaj družin ostalo doma in zdaj je v celotni vasi skoraj deset otrok,” še pripomni Erik Novak.
PETRA MEZINEC
