Stop za klubsko šolo jahanja
Člani Konjeniškega kluba Lipica (za zdaj) ne smejo več uporabljati konj in opreme javnega zavoda Kobilarna Lipica, s katerimi so izvajali šolo jahanja za mlade. To bo možno šele, ko bodo uredili medsebojne pravice in odgovornosti. Doslej tega ni bilo, kar se je pokazalo tudi pri nedavni delovni nesreči.
LIPICA > Od 70. let prejšnjega stoletja, ko so ustanovili Konjeniški klub Lipica, so njegovi člani prosto prihajali v javni zavod Kobilarna Lipica in tam izvajali šolo jahanja za mlade. Po nesreči avgusta lani, ko je med urami jahanja eden od udeležencev šole utrpel poškodbe, pa ni več tako.
“Najprej smo jim vstop v kobilarno in njihove dejavnosti ukinili, ker smo obnavljali hleve, sedaj pa čakamo, da po sklepu sveta zavoda pripravijo ustrezno formalno podlago, na osnovi katere bo jasno predvsem, kdo je odgovoren v primeru delovnih nesreč,” o sodelovanju med Konjeniškim klubom Lipica in javnim zavodom Kobilarno Lipica pojasnjuje v. d. direktorja kobilarne Boštjan Bizjak. Dodaja še, da je konjeniški klub šolo jahanja izvajal s konji in infrastrukturo kobilarne.
Predsednik društva Darko Ravnikar ob slednjem sicer poudarja, da so v zameno za to člani društva prostovoljno poskrbeli za konje in prostore, ki so jih uporabljali. Za pomoč pri pripravah na dogodke in tekme pa jim je kobilarna plačevala.
Predsednica sveta Kobilarne Lipica Miranda Groff Ferjančič je prepričana, da si ne eni ne drugi ne smejo več dovoliti neurejenega razmerja, na katerega so v svetu zavoda postali še posebej pozorni po nesreči avgusta lani. “Povsem jasno mora biti, kdo je v takih primerih odgovoren: ali klub ali kobilarna. In dokler člani kluba uporabljajo konje in opremo kobilarne, mora biti poleg ostalega dorečeno tudi, kdo strokovno nadzira delo kluba in kako ga nadzira,” je odločna Groffova.
Ravnikar ob tem pojasnjuje, da prepoved vstopa v kobilarno klubu onemogoča izvajanje njegovega osnovnega poslanstva - vzgajanje in skrb za mlade jahače. “Redno smo imeli začetne in nadaljevalne tečaje, trikrat na teden po dve uri je bilo vsaj 15 naših članov aktivnih v šoli jahanja, v zameno za uporabo konjev in opreme kobilarne smo tam opravili več kot 700 ur prostovoljnega dela. Ne vemo, kako bomo delovali v prihodnje in kaj bo s podmladkom jahačev, ki smo jih vzgojili, če se ne bomo ustrezno dogovorili z odgovornimi v Kobilarni,” je zaskrbljen Ravnikar.
Po Bizjakovih besedah so Konjeniški klub Lipica pred desetletji ustanovili, ker Kobilarna Lipica ni smela izvajati konjeniških tekem in je to delal klub v njenem imenu. “Sedaj pa smo končno s Konjeniško zvezo Slovenije dosegli dogovor in postali njena polnopravna članica, tako lahko sami izvajamo konjeniška tekmovanja in prireditve,” z zadovoljstvom pristavlja Bizjak.
Kako se bodo dogovorili, bo najbrž znano čez kakšen mesec ali več, predvsem pa tako v. d. direktorja kot predsednica sveta Kobilarne Lipica izpostavljata, da mora biti sodelovanje javnega zavoda z zunanjimi izvajalci transparentno, torej ga je treba vzpostaviti na podlagi javnega razpisa, V tem primeru to pomeni, da bi imeli možnost konkurirati za šolo jahanja v Lipici tudi drugi konjeniški klubi.
LEA KALC FURLANIČ