Suhorica bi napojila tri vodovode

LJUBLJANA > Izhodišča za pričetek postopka državnega lokacijskega načrta za Suhorico, ki so jih pripravili na ministrstvu za okolje in prostor, so pred kratkim predstavili tudi županom (Istre, Krasa in Brkinov ter Pivke in Ilirske Bistrice). Postavili so jih na temelje dokumentacije iz let 2006 in 2008, ter nekaj novih podatkov, pridobljenih januarja letos. Tako so že v uvodu poudarili, da od različnih variant “razen v primeru izvedbe nove akumulacije v dolini Suhorice/Padeža v Brkinih ni bilo možno zagotoviti celotnih nadomestnih količin pitne vode za potrebe Rižanskega vodovoda in hkrati rezervnih količin za potrebe Kraškega vodovoda in ilirskobistriškega vodovoda”. In še: “Zato se je ministrstvo za okolje in prostor skupaj z direkcijo za vode odločilo za nadaljevanje obravnave novega vodnega vira na potoku Suhorica, kjer je bilo v letu 2006 ugotovljeno, da je dolina primerna za gradnjo večje akumulacije.”

Zajetje je edina rešitev, ki ustreza zahtevam

Zajetje Suhorica/Padež je tako ostalo edina varianta na rešetu različnih zahtev, ki so jih postavili za nov vodni vir: nahajati se mora na območju Slovenije, prav tako mora biti v Sloveniji njegovo prispevno območje, biti mora v povodju Jadranskega morja (vodni vir Malni je, denimo, del povodja Donave), količine vode morajo zadoščati za 50-letno obdobje in vodni vir mora zagotoviti zmogljivosti za vse tri oskrbovalne sisteme (Rižanski, Kraški in ilirskobistriški vodovod).

13,22

milijona kubičnih metrov vode naj bi potrebovali trije vodovodi leta 2049.

11,7

milijona kubičnih metrov vode na leto naj bi dobili s popolno zajezitvijo Suhorice.

3,5

milijona kubičnih metrov naj bi prečrpali še iz Padeža.

Zdaj različni vodni viri

Županom so predstavili tudi podatke o količinah vode, ki jo zdaj načrpajo oziroma dobavijo vsi trije vodovodi, in o projekcijah potreb v prihodnosti. Rižanski vodovod trenutno lahko zagotovi 725 litov vode na sekundo, a le 240 iz Rižane, ostalo priteče iz Bužinov (100), Gabrijelov (100), Gradol (150) in Klaričev (135).

Vodovod Ilirska Bistrica iz svojega vira lahko načrpa 130 litrov na sekundo.

Kraški vodovod v Klaričih oziroma Brestovici lahko načrpa 250 litrov, ima pa vodno dovoljenje za še dodatnih 265 litrov na sekundo, čeprav tolikšnih količin ne morejo poslati po obstoječem cevovodu.

Izgub je tudi za več kot 30 odstotkov

Na ministrstvu so zbrali tudi podatke o količinah vode, ki jo vodovodi dobavijo gospodinjstvom in gospodarstvu, ter o neobračunani oziroma izgubljeni vodi.

Leta 2019 je Rižanski vodovod Koper načrpal oziroma dobavil 9,24 milijona kubičnih metrov vode, do uporabnikov pa jo je prišlo 6,16 milijona kubičnih metrov, kar pomeni 33,34 odstotka manj. V Ilirski Bistrici so načrpali 0,71 milijona kubičnih metrov vode, izgubili so jo 23 odstotkov. Pri Kraškem vodovodu pa so jo načrpali 1,76 milijona kubičnih metrov in izgubili 13,54 odstotkov. “Za vse vodovodne sisteme so značilne izgube, ki predstavljajo razmerje med količino načrpane vode in količino prodane (merjene) vode. Dolgoročno je cilj zmanjšati delež izgub pitne vode pod 20 odstotkov,” so zapisali v izhodiščih projekta.

Vsak naj bi potreboval 150 litrov vode na dan

Pri izračunavanju potrebnih količin pitne vode, so upoštevali še poletni sezonski porast števila odjemalcev predvsem v Istri, kjer se poraba avgusta poveča do 30 odstotkov glede na ostale mesece: “Ugotovimo lahko vpliv porabe turistov za približno 30 litrov na sekundo oziroma 12 odstotkov skupne porabe.”

Ob predpostavki, da vsaka oseba porabi 150 litrov vode na dan in da bo se bo število prebivalcev v prihodnjih letih nekoliko povečalo, so izračunali, da bodo vsi trije vodovodi skupaj leta 2049 potrebovali 13,22 milijona kubičnih metrov vode (letos pa 12,86 milijona).

Izračun pretokov ni zanesljiv

V številke so nato pretvorili še potoka Padež in Suhorica. Njuna pretoka so določili oziroma izračunali glede na meritve vodomerne postaje Cerkvenikov mlin na reki Reki. Tako naj bi srednji pretok Suhorice znašal 0,371 kubičnega metra na sekundo, Padeža pa 0,419. Vprašanje pa je, kako točni sta ti številki, saj so v predstavljenem gradivu zapisali: “V dosedanjih analizah meritev pretokov in padavin je ugotovljeno, da se povodji reke Reke in potokov Padež in Suhorica obnašata podobno do določenega pretoka. Pri večjih pretokih pa del vod iz povodja Reke odteka po kraškem terenu, tako da je točna določitev pretokov nezanesljiva.”

Kljub temu predpostavljajo, da bi v akumulaciji Suhorica zagotovili 11,7 milijona kubičnih metrov vode, če bi potok v celoti zajezili in prestregli vso njegovo vodo. V tem primeru bi vodo za spodnji tok Suhorice (pod jezom) zagotavljali iz Padeža. Voda iz Suhorice bi zadovoljila celotne potrebe Rižanskega vodovoda Koper, poleg tega pa še celotne potrebe Vodovoda Ilirska Bistrica in del potreb Kraškega vodovoda Sežana, napovedujejo.

Vodo bi prečrpavali iz Padeža

Če pa bi želeli zadostiti celotnim potrebam vseh treh vodovodov (13,22 milijona kubičnih metrov), pa na ministrstvu za okolje in prostor oziroma na direkciji za vode predlagajo gradnjo dodatnega zajetja na potoku Padež ter prečrpavanje vode v akumulacijo Suhorica. Na tak način naj bi dobili dodatnih 3,5 milijona kubičnih metrov vode.

Pri obeh variantah bi vodo iz zajetja Suhorica po ceveh s premerom 600 milimetrov speljali 5,1 kilometra daleč do vodohrana na Barki, od tam pa še 5,9 kilometra naprej do vodohrana v Rodiku. Iz Rodika naj bi voda tekla na tri konce: v Rižanski vodovod proti vodarni v Cepkih, v kraški in v ilirskobistriški vodovodni sistem.

Nekateri župani nezadovoljni

Takšni obrazložitvi izhodišč projekta ureditve oskrbe s pitno vodo so prisluhnili župani pred približno dvema tednoma. Županji Divače in Hrpelje-Kozina Alenka Štrucl Dovgan in Saša Likavec Svetelšek pravita, da je šlo bolj ali manj za seznanitev z dejstvi, komenski župan Erik Modic pa se sestanka ni uspel udeležiti, ker je vabilo prejel le 18 ur pred dogodkom. Občinski sveti teh treh občin so sicer že sprejeli sklepe, s katerimi nasprotujejo gradnji jezu na Suhorici (podpirajo pa rešitev vodooskrbe v Istri in zaledju), o podobni vsebini bodo danes razpravljali še sežanski svetniki. Župan Pivke Robert Smrdelj pa je predlagal, naj predvidijo še, da bi bila akumulacija Suhorica rezervni vir tudi za pivški in postojnski vodovodni sistem.