Svetovni kras bo prvič slavil pri nas
Skoraj polovica Slovenije je prepletene s kraškim podzemljem, v državi pa imamo že več kot 16.000 registriranih jam. Zato pravzaprav ne preseneča, da bo Slovenija prva gostila prvi uradni Unescov mednarodni dan jam in krasa. Glavno dogajanje bo od jutri do 13. septembra v Postojni, ki velja za zibelko preučevanja kraškega podzemlja.
O prvem mednarodnem dnevu krasa in jam so spregovorili (z leve) dr. Franci Gabrovšek, dr Nataša Ravbar, dr. Nadja Zupan Hajna, Polona Kovačič in Marjan Batagelj.
Foto: Tina M. ValenčičPOSTOJNA > Ob svečani priliožnosti bodo ob častnem pokroviteljstvu predsednice države Nataše Pirc Musar in Unesca pripravili mednarodno znanstveno konferenco in strokovna srečanja, osrednja slovesnost pa bo v soboto v Postojnski jami.
Da bo poslej 13. september na koledarju označen kot Unescov mednarodni dan jam in krasa, je zaslužno dolgoletno delo slovenskih strokovnjakov Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Najbolj delo slovenske znanstvenice dr. Nadje Zupan Hajna, blagajničarke in nekdanje predsednice Mednarodne speleološke zveze (UIS) ter znanstvene svetnice omenjenega Inštituta, ki si je uresničitev te pobude zastavila kot enega ključnih ciljev svojega mandata. Njen trud je obrodil sadove, saj je Unesco novembra lani omenjeni datum tudi uradno določil za mednarodni dan jam in krasa. “To je bila kombinacija ideje, strokovnega dela, vztrajnosti, mednarodnega povezovanja in diplomacije. Brez pobude UIS se proces ne bi začel, brez Inštituta dela ne bi uspela izpeljati, brez države ga ne bi bilo mogoče pripeljati skozi formalni postopek Unesca,” je pojasnila Zupan Hajna.
Dan za jame in kras celega sveta
Obenem je poudarila, da je to za Slovenijo veliko mednarodno priznanje, a tudi odgovornost. “Slovenija je domovina klasičnega krasa. Po našem krasu je svet dobil mednarodni izraz 'karst', pri nas se je razvila izjemna tradicija v raziskovanju jam in krasa. Pri nas so se začele tudi znanstvene discipline, kot so speleologija, krasoslovje in biospelologija. Imamo Inštitut za raziskovanje krasa s skoraj 80.letno tradicijo, sedež mednarodne speleološke zveze in svetovno znane kraške pojave. Zato je Slovenija imela pomembne strokovne in zgodovinske temelje, da je pri tej pobudi lahko prevzela pomembno vlogo. Pomembno pa je poudariti tudi sledeče - ne gre za slovenski mednarodni dan - Slovenija je pomagala, da so jame in kras dobili svoj dan za ves svet,” je še pojasnila Zupan Hajna.
Voda za milijardo ljudi
Da karbonatne in evaporitne kamnine obsegajo več kot petino kopnega brez ledu, od kraške vode pa je odvisna več kot milijarda ljudi po svetu, je opomnil zanstveni svetnik Inštituta za razsikovanje krasa ZRC SAZU dr. Franci Gabrovšek, ki je opozoril na povezavo med raziskovanjem kraških sistemov in življenjem ljudi. Jame in kras niso pomembni le zaradi svoje izjemne dediščine, temveč zaradi oskrbe s pitno vodo, ohranjanja biotske raznovrstnosti ter razumevanja podnebnih sprememb in zgodovine Zemlje. “Življenje na krasu pomeni tudi varovanje kraških vodonostnikov, ki so pred velikimi spremebami kot posledica globalnega segrevanja.”
Pomen naše države kot zibelke slovenskega krasoslovja je izpostavila še predstojnica Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU dr. Nataša Ravbar. Na pomen in obenem odgovornost mednarodnega dne jam in krasa pa je opomnila Polona Kovačič, direktorica Parka Škocjanske jame, ki so od leta 1986 vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine: “Ta dan razumemmo kot priložnost za opozorilo, da kraškega sveta ne smemo jemati za samoumevnega. Gre za izjemno, a hkrati ranljivo naravno dediščino, ki jo lahko ohranimo le z znanjem, sodelovanjem in premišljenimi odločitvami.”