“Ta plinovod je kapitalna bedarija”
Krajani Lokve so na zboru v sredo zvečer odločno nasprotovali plinovodu, ki naj bi šel naravnost čez njihova polja, podrl številne stoletja stare suhozide med njimi in pod seboj pokopal jame, doline ter celo tako pomembno dediščino, kot je izvir Vroče. In to kljub temu, da drugi plinovod že teče le kilometer stran, pri Lipici.
LOKEV> Predsednik krajevne skupnosti Lokev in sklicatelj zbora Dušan Ban je uvodoma povedal, da bi po njemu znanih podatkih plinska trasa plinovoda Ajdovščina-Lucija prišla na lokavsko stran iz Plešivice, kjer ji tudi nasprotujejo, sekala lokavsko polje in se vzpela naravnost na stoletja star in mitološki izvir Vroče.
Na zboru so razpravljali tudi o gradnji podvoza pod načrtovano železniško progo Divača-Koper. Z njo bi imeli Lokavci dostop do zemljišč, do katerih morajo zdaj narediti dolgo obvozno pot, po njem pa bi lahko zaživela tudi turistična povezava med Lokvijo in Matavunom oziroma Škocjanskimi jamami in Lipico, je krajanom pojasnil direktor občinske uprave Milan Potparič in dodal, da bi bil podvoz širok 6,5 metra in visok 4,5 metra, vozišče pa bi bilo široko pet metrov. V razpravi so krajani podprli razmišljanja predsednika KS Dušana Bana, da je podvoz dobrodošel, vendar želijo, da bi bila cesta namenjena le domačinom za dostop do parcel, turistom in gasilcem, ne pa tudi tovornim vozilom. Nočejo namreč, da bi cesto asfaltirali in jo uporabljali za tovornjake, ki bi prevažali tovor z gradbišč drugega tira Divača-Koper.
“To je trasa širine šestih metrov, na tej širini ne sme biti nobenega objekta in je posebej varovana,” je pojasnil Ban in dodal, da sežanska občina gradnje plinovoda čez Kras ne podpira, saj se Sežana že oskrbuje iz plinovoda na italijanski strani in bi zato bilo poseganje v občutljiv kraški svet nesmiselno.
Alenka Rau iz sežanske občinske uprave je krajanom povedala, da občina od decembra 2010, ko je dala na plinovod negativno mnenje, o njem ni bila nič obveščena. “Na dogovorih so nam predstavljali samo pozitivne učinke tega plinovoda, toda mi smo trdili, da pozitivnih vplivov ne vidimo. Menili smo tudi, da obstajajo boljši načini, da Obala dobi plin, brez nepotrebnih posegov v Kras,” je dejala.
Tudi krajani so se strinjali, da je gradnja tega plinovoda povsem nesmiselna. “Če bi Lokavci hoteli imeti plin, bi se nanj lahko priključili le kilometer stran, na mejnem prehodu pri Lipici,” je eden izmed njih opozoril na nesmiselnost investicije in nepotrebno uničevanja prostora.
“V sosednjih Vrhpoljah so vsi zbrali podpise proti plinovodu, saj bi tudi njim tekel čez njive,” je spomnil drugi krajan, tretji pa se je vprašal o tem, kakšna varnostna merila uporabljajo načrtovalci plinovoda: “Pojavilo se je dejstvo, da plinovoda niso gradili ob avtocestah, ker bi bilo to nevarno. Če ga postavijo 50 metrov od vasi, kjer živijo ljudje, pa je vse v redu?”
Poleg tega načrtovalci skrbijo za čim manjše stroške investitorjev, zato rišejo plinovod po poljih, kjer je gradnja najcenejša; ne zanima pa jih škoda, ki jo bodo utrpeli kmetje. Niti lokalne znamenitosti, kot so številne jame, doline, vrtače, tisočletne skale in celo izvir Vroče, izjemen obredni kraj iz predkrščanskih časov, na katerega so Lokavci izjemno ponosni.
“Večje kapitalne bedarije, kot je ta plinovod, še nisem videl,” je bistvo vseh razprav v enem samem stavku povzel eden izmed krajanov. “Še dobro, da je občina proti,” je še dodal. Toda vprašanje je, ali bo to, da je občina proti, kaj pomagalo, saj je plinovod načrtovan z državnim lokacijskim načrtom.
TJAŠA GERIČ
