Tako so se pred sto leti oblačili na Krasu
V Kosovelovem domu so odprli razstavo Oblačilna podoba Krasa s konca 19. in začetka 20. stoletja, ki so jo pripravili člani kulturnega društva Kraški šopek v sodelovanju s strokovnjakinjo Marto Košuta.
SEŽANA> Do 22. novembra je v avli Kosovelovega doma na ogled devet originalnih, že rabljenih, a zelo ohranjenih starih oblek, ki verodostojno prikazujejo, kako so se oblačili naši predniki v desetletjih ob izteku “male kraške renesanse”.
Domoznanska razstava se začne z obleko mlekarice iz Krepelj, ki je narodno pripadnost javno kazala s predpasnikom v barvah slovenske trobojnice, in nadaljuje z obleko neveste iz Sežane iz druge polovice 19. stoletja. Sledijo kraška noša, nedeljska (bidermajerska) obleka, ki se je nosila od konca 19. stoletja do 70. let prejšnjega stoletja, pa obleka služkinje, ki je leta 1900 v Avberju tako oblečena stregla cesarju Francu Jožefu.
Pozornost pritegnejo tudi omara s spodnjim perilom, pa bidermajerska obleka učiteljice iz Dan pri Sežani, moška poročna obleka iz Dutovelj iz časa okrog 1890 ter skrinja z balo neveste, ki se je iz Volčjega Grada omožila v Pliskovico. Podobo oblačilne kulture zaokrožata še obleki pestrne in dojenčka s konca 19 stoletja. Celotno razstavo pa dopolnjujejo stare fotografije takrat živečih ljudi, ki so se za fotografiranje oblekli v “ta gmašne” obleke.
“Oblačilna kultura zlasti nižjega sloja je bila v tistem času povsod po Evropi dokaj geografsko zamejeno tipična, saj je posameznik tu z obleko dokazoval svoj status, razlike med njimi so bile le v kvaliteti blaga in bogastvu vezenin, medtem ko je bil osnovni kroj za vse enak,” je povedala Marta Košuta, strokovnjakinja za primorsko oblačilno kulturo.
“Za razliko od danes ljudje takrat namreč niso imeli možnosti, da bi obleko svobodno izbirali po želji. Kras je imel slovanski kroj alpskega sveta, kar kaže na vpliv upravnega centra, ki je bil v Gorici. Nošo, ki se je ohranila v rabi do polovice 19. stoletja, je zato tu dokaj hitro zamenjala bidermajerska – mestna obleka. Medtem ko je slednjih ohranjenih kar nekaj, je bilo več težav pri odkrivanju kraških noš,” je še dodala raziskovalka naše pretekle oblačilne kulture.
Razstava je uvod v obeležitev petletnice društva Kraški šopek. Osrednji dogodek ob jubileju bo s pestrim programom članov in gostov v nedeljo ob 17. uri v veliki dvorani Kosovelovega doma v Sežani.
BOGDAN MACAROL
