Temelji so, zgradbe ni
Na ekološki kmetiji in sirarni Turn je konec tedna potekala dvodnevna delavnica v okviru čezmejnega projekta APRO, namenjena pobudi za zaščito in revitalizacijo biološke raznovrstnosti okolja z avtohtono rejo pasem.
GORNJA BITNJA> Pester program dvodnevne delavnice, ki je imela izobraževalni značaj za rejce drobnice z območja Krasa, Brkinov in Istre, je organiziral Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica v sodelovanju z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo. Osrednji del srečanja je zaznamovala okrogla miza z naslovom Mleko in meso s pašnikov Istre in krasa v shemi kakovosti, ki jo je usmerjal Miran Sotlar, specialist za kmetijsko ekonomiko iz goriške enote KGZS.
K zanimivi razpravi o problematiki in vprašanjih različnih stopenj zaščite avtohtonih proizvodov in njihovega trženja so doprinesli posegi predstavnikov agencije AZRRAI, Agencije za ruralni razvoj Istre s sedežem v Pazinu.
Če na kratko povzamemo primerjavo in izkušnje slovenskih in hrvaških proizvajalcev, lahko zapišemo, da v naši državi prednjačimo pri normativni zaščiti avtohtonih kmetijskih proizvodov po normativih EU, v sosednji hrvaški Istri pa so z ustanovitvijo omenjene agencije veliko pred nami, ko gre za organiziran pristop k trženju kmetijskih proizvodov. Razprava je presegla naslov, saj so se udeleženci dotaknili vprašanja zaščite različnih kmetijskih proizvodov in ne le drobnice.
Slovenci pridni s papirji, s prakso ne
V uvodnem referatu o shemi kakovosti kmetijskih pridelkov in izdelkov v Sloveniji je Darja Zadnik iz novogoriškega KGZ je opozorila na pestro sliko normativnega določanja kmetijskih proizvodov od najzahtevnejše stopnje zaščite označba porekla, kot sta kraški sir in kraški med, bovški in tolminski sir in ekstra deviško oljčno olje, do zaščitenih oblik nacionalne kakovosti, ki ne veljajo v EU.
Zadnikova je razložila postopek za registracijo zaščitenih izdelkov v Sloveniji in tudi EU, kjer so prisotni štirje slovenski izdelki. Napovedala pa je tudi, da bo v obdobju 2014-2020 večja podpora organiziranim skupinam proizvajalcev in tudi zahteva po skupnih proizvodnih obratih, kot so na primer sirarne.
Vprašanje pa je, koliko se pri nas v praksi ti sistemi uveljavljajo in zakaj se ne, je v razpravi dejal Miran Sotlar: “Specifikacije so bile narejene, certificiranja je pa komaj kaj. Temelji so postavljeni, zgradba pa še ni zrasla.”
Pričakujemo lahko, da bo EU po letu 2014 dajala večjo spodbudo prav zaščitenim kmetijskim proizvodom. V naših naravnih razmerah so namreč subvencije pogoj za obstoj in ekonomiko reje drobnice. Pozitivna posledica stimulacij je tudi ponovno čiščenje dolga leta zapuščenega prostora. O ključnem vprašanju, zakaj zgradba ni zrasla, je spregovoril tudi dr. Stanislav Renčelj, strokovni “boter” marsikateremu zaščitenemu kmetijskemu proizvodu. Primerjava količine zaščitenih italijanskih sirov (nekaj deset tisoč ton) z našim vipavskim (okrog 110 ton) ali bovškim (nekaj deset ton) kaže, da je naša proizvodnja količinsko neznatna - pri sirih in drugih zaščitenih pridelkih, je opozoril.
“Tudi mi imamo veliko malih, butičnih proizvajalcev odličnih sirov, vendar moramo narediti korak naprej v proizvodnem procesu. To je agrarno, ekonomsko in politično vprašanje. Pred leti smo financirali prevoz mleka iz Brkinov v Ljubljanske mlekarne, namesto da bi ga predelali doma v domačih sirarnah, na primer na Tatrah, če se zadržim v krajih, kjer smo se srečali,” je poudaril Renčelj.
V hrvaški Istri so se povezali
Sosedje iz Istrske županije so naredili pomemben korak naprej z ustanovitvijo agencije AZRRAI, so povedali Gordan Šubara in kolegi iz agencije, ki ima sedež v Pazinu in zaposluje 19 ljudi, deluje pa v vsej hrvaški Istri s finančno podporo države in županije.
Tako rekoč od mrtvih so oživeli istrsko govedo, boškarine, avtohtono istrsko ovco in s tem zavidljivo povečali živinorejsko proizvodnjo.
Tudi njih kot primorske rejce tarejo problemi lastnine državnih in zasebnih zemljišč, ki jih zainteresirani rejci ne morejo izkoriščati. Je pa AZRRAI postala ustanova, ki skrbi za izobraževanje in trženje teh proizvodov in tesno sodeluje z gostinci. Takšne organizacije pri nas ni, saj kmetijska svetovalna služba ne more prevzeti tudi te funkcije, posebej še sedaj, “ko nas je država spremenila iz svetovalcev v administratorje,” je dejal Sotlar.
TOMO ŠAJN
