Tisoč obiskovalcev na 16 borjačih
Deveti Dan odprtih borjačev je v soboto v Pliskovico privabil skoraj 1000 obiskovalcev, ki so jim gostoljubni domačini odprli svoje hrame in jim ponudili domače dobrote ter prikazali tradicionalne obrti in živ vaški utrip.
PLISKOVICA> Gostom je letos odprlo vrata 16 domačij, na polovici so ponujali vina - zlasti teran, vitovsko grganjo in teranov liker. Da se v vasi nekaj dogaja, je bilo opaziti že na njenem začetku, kjer se je med trtami za tri dni namestilo 50 avtodomov. “Tukaj nas je sto članov Caravaning cluba Slovenija. Poleg vinske pokušine in zeliščnih žganj je na nas naredila dober vtis tudi ponudba kraških suhomesnin, sira, medu in ostalih čebeljih izdelkov ter frtalj s prvimi zelišči in divjimi šparglji. Tako smo navdušeni, da bomo odslej morda na ta dan prihajali vsako leto,” je povzel skupno dogodivščino avtodomarjev Miran Rozman.
Nad novo izkušnjo je bilo navdušenih tudi 43 študentov Višje šole za gostinstvo in turizem iz Maribora, ki so imeli na Krasu dvodnevne terenske vaje. “Podobno kot vsa država ima tudi Kras še ogromno neizkoriščenih turističnih potencialov. Pliskovica je primer dobre prakse, kako jih je mogoče udejanjati in s tem tudi kaj zaslužiti,” je povedal predavatelj Dušan Tomažič. Na borjaču mladinskega hotela, kjer so se namestili, so potekali delavnica suhega in mokrega polstenja, izdelave teranovega likerja ter turnir starih pastirskih igric mlin in vejna.
Od tu so vodniki ves dan vodili skupine na ogled vasi, po Pliskini učni poti ter do kala Mlačna. V vasi, kjer je bil prikaz izdelave surovega masla, pletenja košev, košulj in žbrinc so v družbi kraljice terana Maruše Rogelja svoje izdelke predstavljali tudi kamnosek Jernej Bortolato, slikarka Nuša Lederer, stenske ure in ostale umetnine Leon Pangos, zelišča in izdelke iz njih zeliščarka Jadranka Jerina.
Dan so zaključili z večernim sežigom drenovih metel in tako simbolično pregnali zimo, ter s folklorno igrico, kjer so starejši domačini mlajšim predstavili rabo nekoč običajnih predmetov. Kogar pa so zasrbele pete, se je lahko zavrtel ob živi glasbi na plesišču pod latnikom evropskih trt.
BOGDAN MACAROL
