Tomo Šorli je bil svetilnik slovenstva

PODGRAD > Tomo Šorli, doma s Tolminskega, je v Podgradu deloval kot notar tik pred prvo svetovno vojno in kratko obdobje po njej. “Bil pa je mnogo več, bil je pravi narodni voditelj in borec za pravice slovenstva na prostoru takratne podgrajske občine in širšega področja. Bil je vključen v razvoj krajevne kulture ter vse pomembne politične in gospodarske pobude, katerih cilj je bil izboljšati življenjske razmere tukajšnjega človeka,” je pomen Šorlijevega delovanja v Podgradu strnil eden izmed pobudnikov za postavitev plošče Karlo Vičič, ki je obudil tudi spomine na Šorlija, kot so se mu vtisnili iz pripovedovanja njegovega dedka, Šorlijevega sodelavca v takratni občinski upravi s sedežem v Podgradu.

Šorli je v takrat gospodarsko in kulturno razvijajočem se kraju opravljal številne naloge: bil je podgrajski podžupan, predsednik okrajnega cestnega odbora, sodeloval je pri vodenju zadruge in bil predsednik podgrajske posojilnice.

Spominsko ploščo, ki sta jo ob 100. obletnici smrti postavila Kulturno društvo Podgrad in tamkajšnja krajevna skupnost, sta odkrila Šorlijeva sorodnica Tatjana Božič in Karlo Vičič. O spominih na Šorlija pa je spregovoril tudi njegov sorodnik Igor Tuta. Dejal je, da Šorlija ceni predvsem zaradi ene od njegovih življenjskih izbir. Kot članu jugoslovanske delegacije na mirovnih pogajanjih v Parizu ob zaključku prve svetovne vojne so mu bile odprte številne poti tako doma kot v tujini, vendar se je, zavedajoč se preteče nevarnosti fašizma, vrnil v Podgrad in pomagal domačim ljudem. Kot “svetilnik slovenstva in neupogljiv nasprotnik porajajočega se fašističnega terorja” je bil Šorli velik trn v peti takratnim italijanskim oblastem in je kmalu po vrnitvi v Podgrad 23. marca 1923 postal ena prvih žrtev fašističnega nasilja.