Tretje obrtne cone ne bo
Sinočnja seja divaškega občinskega sveta je ob razpravi o umestitvi tretje obrtne cone v osnutek občinskega prostorskega načrta Občine Divača prinesla nekaj hude krvi. Pobudniki umestitve cone - predstavniki Obrtne zadruge Škorš - so bili zaradi odločitve svetnikov užaljeni, saj so slednji s sklepom zavrnili umestitev cone v novi občinski prostorski načrt.
DIVAČA > Padlo je tudi nekaj neposrednih očitkov, češ da so obrtniki iz Škorša zemljišča za potrebe cone kupili z namenom, da bi jih po spremembi namembnosti prodali po občutno višji ceni.
Šukalo zavrača očitke o interesih
“Ostro zavračamo očitke, da v umestitev obrtne cone naše zadruge in s tem spremembo namembnosti zemljišč iz kmetijskih v zazidalne silimo predvsem zato, da bi se nekateri izmed nas kasneje s prodajo teh zemljišč okoristili,” je včeraj pred sejo občinskega sveta za PN zatrdil predstavnik Škorša Milenko Šukalo.
Na seji pa je član zadruge Jože Mljač svetnikom očital, da so nekateri od njih v predvolilnem obdobju umestitev cone obljubljali, sedaj pa se sprenevedajo. Na te očitke so vsi molčali. Dobrivoj Subić, Lilijana Žorž in Alenka Dovgan pa so poudarili, da sta v divaški občini že dve zasebni industrijski coni, Risnik in Krumpak, ki nista izkoriščeni ter da se je najprej z lastniki teh treba dogovoriti za nižje cene zemljišča na kvadratni meter, morda celo za oprostitev ali znižanje komunalnega prispevka.
Župan Drago Božac je še opozoril: “Če bomo to cono umestili v osnutek OPN, tvegamo ponovno pridobivanje smernic nosilcev urejanja prostora, ponovno razgrnitev, javno obravnavo in okoljsko poročilo, torej vrnitev postopka sprejemanja OPN za več korakov nazaj, česar si občina, ki je doslej za pripravo OPN potrošila že 123.000 evrov in sedem let, ne more privoščiti.”
Alojz Mahorčič pa je prenesel sporočilo direktorja Parka Škocjanske jame Stojana Ščuke, da park, ki ima na zemljišču zadruge Škorš (to je ob izstopni postaji iz Divače na avtocesto) dve parceli, zaradi naravovarstva nikoli ne bo dal soglasja Škoršu za gradnjo obrtne cone. Mahorčič je še dodal, da se potrebam podjetnikov lahko prisluhne tudi drugače - tako da se jim dodeli zemljišča, ki niso zaščitena. Žorževa je prepričana, da bi zelena luč tretji industrijski coni v občini utegnila za seboj potegniti še druge obrtnike interesente, ki bi imeli enake zahteve: “Dokler obstoječi coni nista zasedeni, mislim, da ni v javnem interesu občine, da bi vzpostavljala novo cono, s katero bi imela tudi še stroške.”
Mljač: z novo cono mladi do kruha
Po razpravi svetnikov je Mljač vzkipel, češ da zakaj taka zloba do podjetnikov in da zakaj svetniki ne razumejo, da bi z novo cono do kruha prišli tudi mladi, ki se šele podajajo na poklicno pot. Ter da je odgovornost župana in svetnikov, da skrbijo za razvoj občine. “S tem ste nam zabili nož v hrbet, ne vem, ali boste po današnji seji sploh lahko hodili z dvignjeno glavo po Divači.” To je razburilo Božaca: “Na nas je, da pri naši odločitvi spoštujemo smernice urejanja prostora in naravo. Zato nasprotujem Mljačevim žaljivim besedam. Še posebno zato, ker vemo, da je Škorš to območje načrtno kupil, zato da bo zemljišča kasneje za veliko več denarja prodal. Vsaj velika večina od teh 12 Škorševcev je takih, sem prepričan. Le vpogled v njihove slabe bilance in poslovne prostore bi bil dovolj, da bi razumeli, kar sem povedal.”
Šukalo je včeraj za PN povedal nekaj zgodovine; dejal je, da je približno 30.0000 kvadratnih metrov zemljišča pred tremi leti 12 divaških obrtnikov odkupilo zgolj z namenom, da bi si tam zgradili poslovne prostore in širili svoje dejavnosti. Zadrugo so ustanovili marca leta 2011.
“V aktu o ustanovitvi obrtne zadruge Škorš smo se zavezali, da bomo zemljišče za obrtno cono kupili izključno za lastne poslovne potrebe ter da bomo onemogočili njegovo prodajo v špekulativne namere,” je povedal Šukalo. Ustanovitveni akt zadruge določa, da zemljišče obrtne cone ostane last zadruge Skorš, posamezni člani zadruge so vpisani v zemljiško knjigo kot imetniki stavbne pravice. Kvadratni meter zemljišča so kupili po dva evra, komunalna ureditev pa bi jih stala približno 20 evrov na kvadratni meter. Tako Žorževa kot Božac pravita, da omenjeno določilo v aktu zadruge ne pije vode, saj je možno vsak akt zelo preprosto spremeniti v svojo korist.
Divaški svetniki so včeraj še potrdili prvo branje osnutka OPN, v nadaljevanju bodo občinske službe oblikovale še stališča do prispelih pripomb in pobud, potem pa bodo vse skupaj poslali pristojnemu ministrstvu. Nadejajo se, da bo OPN sprejet spomladi leta 2015.
LEA KALC FURLANIČ
