Trnovo se ni utopilo v Bistrici

ILIRSKA BISTRICA, TRNOVO > Trnovo in Bistrica, ki je v 19. stoletja dobila ime Ilirska, sta bila dva ločena kraja s svojimi ustanovami in občinama. Trnovo je dolgo veljalo za ruralno naselje, zavezano katolištvu, Bistrica, ki je postala trg šele leta 1911, pa za obrtno podjetniški kraj z nastajajočim meščanstvom in liberalnejše usmeritve.

Kraja sta živela v neposredni soseščini, a ločena vse do italijanske zasedbe Primorske. Leta 1927 je namreč fašistična oblast s kraljevim dekretom združila oba kraja s poitalijančenim imenom v Villo del Nevoso, ki z značilnostmi obeh trgov ni imelo nič skupnega, razen Snežnika (Nevoso).

Kljub temu so to prisilno administrativno spojitev Bistrice in Trnovega povojne oblasti ohranile v imenu Ilirska Bistrica. Trnovo se je vsaj uradno utopilo v Bistrici, čeprav je med domačini do današnjih dni ostalo Trnovo in ne Ilirska Bistrica.

Zgodovinar Ivan Simčič, član domačega zgodovinskega društva, je ob podatku, da je Trnovo dobilo trške pravice že leta 1713, povabil k sodelovanju več avtorjev in tako je nastala zanimiva pripoved o kraju, ki ga uradno ni več, a ima zelo bogato in razvejano preteklost. Prispevki si na več kot 160 straneh sledijo od urbarja cesarsko kraljeve župnije Trnovo iz leta 1713 do fotografije Pepeta Zemljakovega s soprogo, zadnjega slovenskega župana občine Trnovo.

Med obema prispevkoma pa je vrsta daljših in krajših besedil več avtorjev, ki so osvetlili številne zanimivosti. O urbarju iz začetka 18. stoletja piše France Baraga, prejšnji trnovski župnik Gabrijel Vidrih podrobno predstavlja 300 let trnovske župnije, sestra Štefka Bizjak, prednica samostana šolskih sester de Notre Dame, pa zgodovino te pomembne vzgojne in izobraževalne ustanove za dekleta, ki deluje že 125 let. Pokojni dr. Vlado Valenčič je napisal prispevek o gospodarski preteklosti Trnovega v 18. stoletju, Dimitrij Grlj o dveh stoletjih šolstva v Trnovem, Vojko Čeligoj pa med drugim o trnovski pošti in Marijini družbi. Zbornik prinaša tudi opis tigrovca Viktorja Bobka, ki je bil po obsodbi fašističnega Posebnega sodišča za zaščito države skupaj s štirimi tovariši usmrčen na Opčinah 15. decembra 1941, spomine na znamenitega slovenskega arhitekta Ivana Jagrater niz krajših prispevkov več avtorjev, ki dopolnjujejo podobo zgodovinskega dogajanja Trnovega.

Zapise dopolnjuje bogat nabor fotografij in faksimili dokumentov.

TOMO ŠAJN