Tudi v Brkinih o vinu in kletarstvu
Premski grad je bil v soboto ves v znamenju vina in vinske trte, čeprav ta na Bistriškem, razen na latnikih, ne raste že dolga desetletja. O vinu in trti pa zato, ker so v grajski dvorani predstavili prvi ponatis knjige dr. Josipa Vošnjaka Umno kletarstvo, napisane davnega leta 1873.
PREM > Trta in Brkini? Ljudem iz vinorodne Primorske gre pri tem kar malce ironično na smeh, saj vinogradov tod ni videti.
Vse skupaj je pravzaprav “zakrivil” Bistričan Viljem Gombač, ki poskuša ohraniti knjižno dediščino svojega prapradeda Josipa Potepana Škrljovega iz Dolnjega Zemona, umnega gospodarja in župana, ki je živel v 19. stoletju in hranil veliko knjižnico. Del te zapuščine, nad katero bedi Gombač, je ohranjene. Med knjigami, ki so po sto in več letih ostale v dokaj dobrem stanju, sta tudi prva slovenska kuharska knjiga Kuharske bukve in Umno kletarstvo.
Enolog Boštjan Zidar je, potem ko je pretvoril tedanji merski sistem tekočin v litre, po Vošnjakovih podatkih izračunal, da so v drugi polovici 19. stoletja na Slovenskem pridelali 170 do 180 milijonov litrov vina. Danes v Sloveniji na približno 22.000 hektarjih vinogradov pridelamo povprečno 50 milijonov litrov vina. Torej občutno manj.
Založba Avrora AS iz Tržiča je prvo že ponatisnila, zdaj pa je prišlo na vrsto še Umno kletarstvo, katerega avtor je dr. Josip Vošnjak, Štajerec, pokopan v Visolah pri Slovenski Bistrici, eden najbolj znanih slovenskih politikov druge polovice 19. stoletja v času narodne prebuje in taborskega gibanja.
Knjigo je leta 1873 izdala Mohorjeva družba iz Celovca, avtor pa je pod naslovom napisal, da je “slovenskim vinorejcem v poduk” in jo razdelil na 12 poglavji. Avrora je ponatis pripravila tako rekoč v faksimilirani izdaji, brez posegov, je na predstavitvi dejal njen urednik Uroš Ahačič.
Edini dodatek je krajši opis s fotografijo približno 250 let stare trte iz vasice Podtabor pri Ilirski Bistrici, ki gotovo sodi med starejše trte na Slovenskem. Na zanimivem pogovoru o knjigi, ki ga je vodil kustos premske muzejske zbirke Ivan Simčič, je o Vošnjaku nekaj besed spregovoril Matevž Tomažič iz kulturnega društva Visole, ki nosi Vošnjakovo ime. O vsebini knjige in njenem pomenu za naš čas pa je povedal veliko zanimivega Boštjan Zidar, enolog sežanske zadruge Vinakras in odlični poznavalec primorske vinske dežele.
Knjiga bo vsekakor zanimivo branje za vinarje, pa tudi za vinopivce. Vošnjak je namreč v zadnjem poglavju predstavil topografijo vin evropskih vinorodnih dežel, pa tudi afriška, azijska, ameriška in avstralska vina.
Brez rujne kapljice takšna prireditev ne gre. Zanjo so poskrbeli štirje primorski vinarji iz štirih vinorodnih okolišev: Vino Štoka iz Krajne vasi na Krasu, Ekološko vinogradništvo Rodica iz Trušk v slovenski Istri, Tilia, Matjaž Lemut iz Vipavske doline in Dušan Kristančič iz Medane v Goriških brdih.
Dobro obiskano prireditev, na kateri so predstavili tudi na premski grad vrnjeno baročno ogledalo, so ob finančni podpori občine pripravili bistriška enota Pokrajinskega muzeja Koper, Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica in KTŠD Prem. Za glasbeni uvod pa je poskrbel ženski zbor Prem pod vodstvom Vilka Majeriča.
TOMO ŠAJN
