Tujci še vedno prosto obiskujejo naše jame

DIVAČA> V skupini jamarjev, ki je bila v Kačni jami, se je enemu zgodila nesreča. Po obvestilu na 112 (Center za obveščanje), je ta obvestil najbližji center Jamarske reševalne službe (JRS). Pol ure kasneje je ekipa reševalcev že bila v jami, kjer je zdravnik ugotovil tako hude poškodbe roke in noge, da je moralo posredovati več reševalcev. Takšen je bil v soboto scenarij za državno vajo, ki jo morajo jamski reševalci opraviti dvakrat letno.

“Glede na to, da domači in tuji jamarji ob odkrivanju podzemeljskega toka reke Reke jamski sistem Kačne jame zadnja leta zelo intenzivno raziskujejo - v smeri proti Sežani so že pod Povirjem, v smeri Škocjanskih jam pa do odkritja povezave obeh sistemov manjka le še par sto metrov - je večja verjetnost nesreč,” je povedal poveljnik CZ divaške občine Divača in član JD Gregor Žiberna Matej Bezjak. “Tokratna akcija je zahtevala sodelovanje 54 reševalcev, ki smo jih razdelili po celotni dolžini jame v pet skupin, tako da so delo lahko zaključili že po devetih urah dela. Če bi se nesreča zgodila na najbolj oddaljeni točki, ki je trenutno že skoraj 14 kilometrov od vhoda, vmes so tudi ozke špranje, potopi v vodo in uporaba čolna, bi reševanje lahko trajalo tudi več dni,” je dodal Rajko Bračič, vodja JRS pri Jamarski zvezi Slovenije (JZS).

JZS ima trenutno 80 jamskih reševalcev. Po osnovnem usposabljanju v matičnem društvu morajo najprej kot pripravniki opraviti zahteven izpit, nekateri se kasneje tudi specializirajo kot zdravniki, potapljači ali minerji. Pri delu lahko uporabljajo le opremo, ki je v skladu z EU standardi.

“Zadnja leta v povprečju rešujemo petkrat na leto in to ne le iz jam, temveč tudi iz urbanega podzemlja, kot so industrijski jaški, kanalizacija, zapuščeni podzemni rudniki, industrijski in vojaški sistemi, ter pri reševanju z visokih zgradb, žičniških naprav, iz sotesk in z drugih težko dostopnih terenov,” je Bračič opisal delo reševalcev prostovoljcev, ki v svojem letnem procesu usposabljanj, vaj in intervencij opravijo povprečno okoli 200 do 300 ur prostovoljnega dela.

Letos so reševali že šestkrat. “Poleg domačih jamarjev rešujemo tudi druge, gozdarje, pohodnike ter celo živali. Največji problem, ki ga mora država zakonsko urediti, pa je obisk tujih jamarjev, ki se, za razliko od naših obiskov pri njih, pri nas sploh niso dolžni javiti našim oblastem in jamarjem,” opozarja Bračič.

V zadnjem času se je ob nesrečah v jamah že dvakrat zgodilo, da so reševanje sprožili po klicu na pomoč iz tujine. Ob nedavni smrti italijanskega jamarja v jami pri Sežani je jamarka poklicala na italijansko številko za klic v sili. Ob lanski poškodbi dveh nemških jamarjev v jami pri Vrhniki pa so jih aktivirali šele ob klicu njihovih svojcev iz Nemčije na našo policijo. Tudi zato so predlagali spremembo zakonodaje, ki bi najave predpisala tudi za tujce, istočasno pa uvedla bodisi obvezna zavarovanja v primeru nesreč ali pa pravico izstavitve računa v primeru intervencije iz malomarnosti, ki se sedaj krije iz državnega proračuna, je Bračič odkrival največje pravne luknje pri njihovem delu.

“Potrebno bo urediti tudi razmerja med službami. Dejstvo je, da je lastnik podzemlja država, zato ob našem odkritju, denimo, eksplozivov ali pa mrličev v jami, ugotavljamo, da sami nismo pristojni za karkoli, inšpekcijske službe pa niso usposobljene za delo v teh razmerah,” je opozoril predsednik JZS Vido Kregar.

BOGDAN MACAROL