Turisti iz Opatije na izlet v snežniške gozdove
Obmejne hrvaške občine bodo skupaj z ilirskobistriško pripravile nabor skupnih projektov. Priložnost za sodelovanje pa vidijo tudi v skupnih kandidaturah za evropska sredstva v naslednji finančni perspektivi.
ILIRSKA BISTRICA > Številčna delegacija primorsko-goranske županije in še devetih hrvaških občin (Opatija, Kastav, Reka, Matulji, Klana, Viškovo, Lovran, Moščenička draga in Makarska) se je na včerajšnjem srečanju z ilirskobistriškim županom Emilom Rojcem,že drugim takšnim v zadnjega pol leta, dogovorila o okrepitvi čezmejnega sodelovanja na področju turizma in kulturne dediščine, pri mreženju podpornih institucij, podpori podjetjem, varstvu okolja in učinkovite rabe virov, povezovanju med lokalnimi akcijskimi skupinami, organizaciji regijske sejemske prireditve in sodelovanju kmetijskih društev.
Župani ugotavljajo, da se je vsa leta, ko je Slovenijo in Hrvaško delila državna meja, ohranjalo sodelovanje zlasti na kulturnem področju, z lanskim vstopom Hrvaške v EU in odpravo carinskih ovir pa so se začeli ponovno vzpostavljati tudi stiki na kmetijskem področju, nova tržišča pa so se odprla tudi za podjetnike in obrtnike z obeh strani.
Hrvati so pokazali velik interes, da bi slovenski kmetje ponovno okrepili svojo prodajo na reškem območju, priložnost za to je zlasti veletržnica v Matuljih. A za to se bodo morali najprej bolje organizirati in povezati. “Pričakovali smo, da bo to vlogo izpeljala Kmetijska zadruga Krpan, ki smo ji omogočili delovanje v Ilirski Bistrici. Žal rezultati niso takšni, kot smo pričakovali. Vsekakor bomo s prizadevanji v tej smeri nadaljevali,“ je izpostavil Rojc.
Predvsem pa si obe strani želita turističnega povezovanja. “Naši gostje na opatijski rivieri so zainteresirani za izlete na ilirskobistriško območje, do koder je samo dvajset minut vožnje,” je priložnost nakazal župan Opatije Ivo Dujmić.
Zlatko Komadina, župan Primorsko-goranske županije, pa je izpostavil namero za skupne kandidature za evropska sredstva, ki bi povečale možnost odobritve projektov. V prihodnji finančni perspektivi bodo namreč imeli prednost prav projekti, ki bodo temeljili na mednarodnem sodelovanju.
Hrvate zanima predvsem avtocesta
Župan Primorsko goranske županije Zlatko Komadina včeraj ni skrival, da ga najbolj zanima prometna povezanost Slovenije s hrvaško avtocesto z izgradnjo odseka avtoceste med Postojno ali Divačo in Jelšanami. “To je velik interes hrvaškega turizma in, verjamem, tudi slovenskih turistov, ki so eni naših najzvestejših in najštevilčnejših gostov na Jadranu,“ je dejal Komadina.
Na vprašanje hrvaških novinarjev, kakšni so načrti Slovenije v zvezi s tem, je župan Rojc dejal, da Slovenija s projektom odlaša. “Na žalost smo z ministrstva za okolje dobili navodila, naj pripravimo deponijo za odvečni gradbeni material za leto 2025, kar je za nas popolnoma nesprejemljivo. S skupnimi pritiski na slovensko vlado bomo zato nadaljevali.“ Komadina pa je napovedal, da bo pisal tudi hrvaškemu prometnemu ministru, saj bi sodelovanje hrvaške in slovenske države pri kandidaturi na razpisu za meddržavno povezovanje pripomoglo k hitrejši pridobitvi sredstev.
VERONIKA R. ŽENKO