Turistom bodo prodajali temo in tišino

POSTOJNA > Slovenski turizem je v preveliki meri hotelirstvo in beleženje statistik o prenočitvah in številu gostov, premalo pa ustvarjanje kakovostnih produktov, ki so del naše identitete, in njihovo trženje na netradicionalnih trgih. To je bil eden od ključnih poudarkov prve konference slovenskega turizma in gostinstva doma in po svetu, ki je v organizaciji Slovenskega svetovnega kongresa želela odpreti nove poglede na razvoj slovenskega turizma.

“Upal bi si reči, da imamo pri nas še predobre hotele, ker smo preveč investirali v beton, v postelje, v unikatnost vsake sobe. Nismo pa razvijali produktov in se vprašali, kako bi jih čim bolje tržili,“ je izpostavil gostitelj srečanja Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora družbe Postojnska jama, ki je v letošnjem turistično klavrnem poletju ne le zadržala, ampak celo izboljšala turistični obisk. Res je, da dež obisku v jami prej koristi kot škodi, toda v Postojnski jami so prepričani, da je razlog predvsem v pravočasni marketinški usmeritvi na nove azijske in latinske trge ter novih produktih, s katerimi so tudi podaljšali čas bivanja gostov. Prihodnje leto bodo turistom, ki bodo z ustaljene turistične poti zavili v stranske rove, začeli prodajati tudi temo in tišino.

Gost ne potrebuje sobe, temveč bivanje

Da danes ni mogoče več razmišljati tako kot pred desetletjem, je poudaril tudi Joško Sirk, priznani slovenski gostinec z italijanske strani Goriških brd. “Če tradicionalnega recepta ne prilagodimo stilu življenja sodobne družbe in mentalitete in ga ne naredimo privlačnega ne za današnjega, ampak kar jutrišnjega gosta, potem nima nobene bodočnosti. Je kot narodna noša,” je ilustriral Sirk. In dodal, da če je včasih zadoščalo gostu dati ključ od čiste sobe, danes to ni dovolj. “Gost pri nas ne rabi le spati. On rabi bivati. Rabi občutenje.” Sirk ocenjuje, da jim na italijanski strani pri tem bolj uspeva, saj je turizem bolj vezan na človeka, vsakdanjost, na prostor, “medtem ko je na slovenski strani žal prevladala šolska industrijska misel o turizmu.”

Tudi dr. Maja Konečnik Ruzzier z ljubljanske ekonomske fakultete je opozorila, da danosti same po sebi niso več dovolj. “Potreben je aktiven pristop, predvsem pravilno oblikovanje ponudbe in iskanje ciljnih trgov. Pri nas še vedno preveč temeljimo na tradicionalnih trgih, ki pa so se spremenili. Poleg tega gredo trendi v smeri digitalizacije trženja, izkoriščanja sodobne tehnologije, družabnih omrežij, mobilnih aplikacij, kar pri nas premalo uporabljamo,” je opozorila .

Vizni sistem je treba poenostaviti

Marjan Hribar z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je v četrtek v Postojni napovedal prenovo zakonodaje, ki bo omogočila okrepitev promocije v tujini. Glede na predlog bi se del turistične takse, ki bi se povišala, saj je zdaj med najnižjimi v Evropi, namenil Slovenski turistični organizaciji, ki se bo ponovno osamosvojila.

Batagelj pa je pri tem opozoril tudi na neustrezni vizni sistem. “V Sloveniji ne bomo mogli imeti gostov od tam, od koder si jih želimo, če bodo ti gosti imeli težave pri pridobivanju vize. Vizni sistem mora biti enostaven. Če smo ozki, odprimo ta okna. Naj se gre naša gospodarska diplomacija tudi malo biznisa,“ je predlagal. Več pa pričakuje tudi od domačega letališča, kamor bi morale biti vzpostavljene nove linije.

Hribar upa tudi na čimprejšnje spremembe v lastniški strukturi turističnih podjetij, ki bi namesto prezadolženih holdingov v slovenski turizem prinesle stabilne, tudi tuje lastnike, ki bodo dolgoročno vlagali v turizem.

VERONIKA R. ŽENKO