Ukrajinci so bili vir navdiha Slovencem
Pročelje Grajžarjeve hiše v Štanjelu od sobote krasita doprsna kipa največjega ukrajinskega pesnika Tarasa Ševčenka in prevajalca njegovih del v slovenščino Jožeta Abrama, ki se je tu rodil.
ŠTANJEL>Jože (Josip) Abram (1875-1938) je bil duhovnik, pisatelj, dramatik, prevajalec, narodni buditelj in organizator planinstva v Trenti, zaradi česar je dobil vzdevek Trentar. Poleg ostalega je tudi veliko prevajal, še posebej iz ukrajinščine. Leta 1907 je tako prevedel Ševčenkovo romantično pesniško zbirko Kobzar (ponatis v letu 2007), v katero je prispeval predgovor s predstavitvijo avtorja ter orisom kulture in zgodovine Ukrajine, ki je s svojim zahodnim delom in petimi milijoni od matičnega naroda odrezanih Ukrajincev takrat bila del skupne Avstro - Ogrske monarhije.
Podobno kot smo bili Slovenci pod asimilacijskimi pritiski Italijanov, Avstrijcev in Madžarov, so Ukrajinci trpeli zaradi Rusov in Poljakov. Ob skupnih slovanskih koreninah in sorodnem jeziku so s svojimi neustrašnimi kozaki Abramu in njegovim vrstnikom predstavljali vir navdiha za uresničitev teženj po nacionalni enakopravnosti in samostojnosti, ki se je obema narodoma istočasno udejanjila šele leta 1991.
Taras Grigorovič Ševčenko (1814-1861) je poznan kot ukrajinski pesnik, slikar in humanist. Čeprav je bil njegov ded “švec” (čevljar, od česar izhaja priimek Ševčenko - sin čevljarja), je bil sam sin tlačana, ki ga je tlake rešil šele ruski slikar Brjullov, ki je opazil njegov slikarski talent in ga, 24-letnega, odkupil od gospodarja in mu poklonil svobodo.
Poleg s slikarstvom se je skrivaj ukvarjal tudi s pisanjem pesmi. Leta 1840 izdana zbirka pesmi Kobzar (goslar) ima danes podoben nacionalni status kot Prešernov Sonetni venec. S svojim vplivom na ukrajinski jezik in književnost je dobil status nacionalnega junaka, katerega pomen je še večji ob njegovem boju za splošno osvoboditev kmetov, kar se je tudi uresničilo le sedem dni po njegovi prezgodnji smrti.
Kipe, katerih avtor je kipar Mirsad Begić, sta pred hišo zakoncev Markočič odkrila veleposlanik Ukrajine v Sloveniji dr. Vadim Primačenko in komenski župan Uroš Slamič, ki je ob tem izpostavil, da Štanjel postaja mala kulturna prestolnica Krasa. Poleg Abrama je namreč dala tudi druge velike može, kot so Fabiani, Mahnič in Spacal. Predsednik Društva Ukrajincev in Rusinov Slovenije - Karpati, prof. dr. Eugen Petrešin, pa ocenjuje, da je ob 21.000 Ukrajincih v Sloveniji še veliko možnosti za spoznavanje in sodelovanje obeh narodov.
V bogatem kulturnem programu, ki je sledil na grajskem dvorišču, so se zvrstili otroški pevski zbor OŠ Antona Šibelja Stjenka Komen - podružnične šole Štanjel, mladinski pevski zbor OŠ Dutovlje in učenci OŠ Dutovlje, ukrajinski pevski zbor iz KPD Lipovljani iz Hrvaške in ansambel KPDU T. Ševčenko iz Prnjavorja v Bosni in Hercegovini. BOGDAN MACAROL
