Umik, ki je prinesel državo
S slovesnostjo v Pivki, ki sta jo organizirali Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever, so nocoj obeležili dan suverenosti. V spomin na odhod zadnjega vojaka JLA iz Slovenije ga od leta 2015 kot državni praznik obeležujemo 25. oktobra.
PIVKA > Ob prazniku, ki simbolizira enega zadnjih, a ključnih korakov pri uresničevanju pravice slovenskega naroda do samoodločbe, kot je dejal slavnostni govornik, predsednik državnega zbora Milan Brglez. Opozoril je, da se v EU in v svetu nekaterim ljudem jemlje pravico do življenja v miru in v lastni državi. “Tu se moramo državljani Slovenije, ki smo si svojo državo izborili, postaviti na takšno stališče, kot smo ga imeli takrat, ko smo se sami osamosvajali. EU mora biti prostor, kjer bodo vse evropske države obravnavane enako. EU ne sme postati skupnost prvorazrednih držav, ki bodo neupravičeno postavljale mejne kontrole in rušile civilizacijske pridobitve brezmejne Evrope, ter drugorazrednih držav - manjših in šibkejših držav ali manjšinskih skupnosti -, ki bodo morale te nepravičnosti nemo trpeti.”
Zadnji je odplul trajekt Venus
Slovesnosti v Pivki, ki je nocoj do zadnjega kotička napolnila športno dvorano, se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je pred tem ob dnevu suverenosti odprl vrata predsedniške palače v Ljubljani. Dejal je, da so bili časi osamosvajanja prelomni, veliki in zgodovinski trenutki, ki bodo za vedno vpisani v zgodovinski spomin in naša srca. O prihodnosti pa: “Če je Slovenija nastala v času, ko je bilo okoli nje mirno mednarodno okolje, se bo morala zdaj znati umestiti kot suverena država, ki ima svojo voljo, karakter in cilje, v zelo spremenljivo evropsko in mednarodno okolje.”
Z dnevom suverenosti se spominjamo dogajanja, ki je sledilo osamosvojitveni vojni in pogajanjem na Brionih. Ker je bilo kljub vsemu jasno, da Slovenija ne bo ostala del Jugoslavije, so nato v času trimesečnega moratorija sledila pogajanja o odhodu JLA s slovenskega ozemlja. Iz pristanišča v Kopru se je jugoslovanska vojska začela umikati 20. oktobra, za zadnji dan umika pa je bil določen 25. oktober. V teh dneh so iz Kopra odplule vojaška ladja Galeb z več kot 1100 vojaki, črnogorski trajekt Sveti Štefan, dve vojaški transportni ladji, zadnji dan pa še vojaški trajekt PO-9 in malteški trajekt Venus. Zadnji vojaki so slovensko ozemlje zapustili 15 minut pred polnočjo, ko so stopili na ladjo, ki je plula pod tujo zastavo.
V Pivki se je začelo že dan prej
Do trenutka, ko je odpeljala zadnja ladja z zadnjim vojakom JLA, je bil čas poln negotovosti, napetosti, nevarnosti izbruha novih oboroženih spopadov, pogajanj in nenazadnje prevzemanja izpraznjenih vojaških objektov, se spominja Anton Pozvek, generalni sekretar ZPVD Sever. O izbiri Pivke za kraj letošnje slovesnosti pa je dejal: “Vojaške enote so zapuščale tudi vojaške objekte na območju Notranjske, česar smo se spomnili na tokratni slovesnosti v Pivki. Kraj letošnjega praznovanja prav zaradi dogodkov v času osamosvajanja ni bil izbran naključno.” V Pivki, Ilirski Bistrici in Postojni je bila namreč skoncentrirana velika moč JLA za obrambo pred Italijo in Natom. Kako so že leta 1990 začeli usposabljati skupine, kako so pridobivali orožje, kako so že “dan prej” iz vojašnic zapeljali tanki in kaj se je dogajalo v osamosvojitveni vojni, pa so se v filmu, ki so ga prikazali na proslavi, spominjali takratni udeleženci vojne.
“V občini Pivka smo veseli in ponosni, da lahko gostimo to slovesnost. Spomin na osamosvojitveno dogajanje in vojno leta 1991 je pri nas še posebej živ. Tudi zaradi Parka vojaške zgodovine, ki si je ohranjanje spomina na ta vrhunec nacionalne zgodovine vzel za svoje poslanstvo,” pa je dejal župan Robert Smrdelj.
HELENA RACE
