Upniki TIB Transporta čakajo, kaj bo storila vlada

ILIRSKA BISTRICA > Šef podjetja TIB Transport se je v sredo srečal z zdaj še nekdanjim šefom slabe banke, na katero je terjatve prenesla NLB. V petek je bil pri vodstvu Abanke, ki svoje terjatev do bistriškega podjetja prenaša na slabo banko. Zatem je bil še pri ministru za gospodarstvo Metodu Dragonji, ki je na sestanek povabil celotno ekipo slabe banke. “Vtis je dober, pogovori tečejo v smeri konverzije terjatev. Vlada mora o tem odločiti do 12. avgusta,” pravi Zlatko Jenko.

Nerodno je, da tudi vsi ostali upniki, s katerimi se pogaja vodstvo bistriškega podjetja, čakajo, kaj bo storila vlada; če bo pristala na konverzijo, bodo bržkone tudi oni. Če bo s konverzijo soglašala tudi slaba banka, se bo podjetju TIB Transport uspelo razdolžiti in naprej poslovati normalno. Večinski lastnik bo v tem primeru postala država.

Razlastitev in konverzija

Načrt o finančnem prestrukturiranju predvideva razlastitev sedanjih lastnikov (80 odstotkov družbe je v lasti družbe Recigum) in konverzijo dela terjatev v kapital. Na podlagi tega načrta, ki ga mora podjetje še dopolniti s sporazumi, v katerih se bodo upniki zavezali h konverziji, bodo upniki odločali, ali naj potrdijo prisilno poravnavo. Če je ne bodo, podjetje čaka stečaj, prav tako tudi njegovi hčerinski družbi.

Stečaj: država ob 11,5 milijona evrov

Jenko upa, da bo država pristala na konverzijo. Če bi podjetje šlo v stečaj, bi država ostala brez približno dveh milijonov DDV, ki ga letno dobi od njega, pa brez 1,5 milijona evrov davkov in prispevkov. Samo za socialne transferje za zaposlene, kooperante in družinske člane ter nadomestila za brezposelnost za 226 zaposlenih bi šlo približno 4,5 milijona evrov na leto.

“Bi se to državi splačalo? Po naših ocenah nikakor, bolje bi se ji izšlo s konverzijo. V primeru stečaja bi za državo in občino iz naslova izpada davkov in prispevkov ter zaradi potrebnih socialnih transferjev to pomenilo večjo obremenitev kot odpis celotnega dolga družbe v postopku prisilne poravnave. Že v prvem letu bi bila država ob 11,5 milijona evrov, ves dolg družbe pa znaša sedem milijonov,” pravi Jenko, ki ne dvomi, da bi podjetje po potrditvi prisilne poravnave poslovalo uspešno in ohranilo tudi vseh 226 delovnih mest.

Kupili 19 vlačilcev

Že zdaj jim gre namreč bolje, pa čeprav jim težav ne manjka. Ker so v postopku prisilne poravnave, se podjetje ne more zadolževati ali dobiti poroštev bank. Te pa so nujne pri pridobivanju malone vseh novih poslov, za katere naročniki razpisujejo tenderje. “Kljub vsemu smo zamenjali 19 vlačilcev. S tem bomo bistveno zmanjšali stroške iz naslova ekoloških taks, porabe goriva in vzdrževanje voznega parka, ki je že precej v letih. Samo pri taksah bomo prihranili približno 1000 evrov na mesec za vsako vozilo,” pravi Jenko.

SONJA RIBOLICA