Upor proti hitri modi
Postojnska oblikovalka Mateja Premrl je ponovno gostja festivala Zmaj 'ma mlade. V avli Inštituta za raziskovanje krasa bo še do konca tega tedna na ogled njena razstava Ostanki/Igra oblik.
POSTOJNA > Na razstavi avtorica predstavlja svojo novo kolekcijo, ki je plod iskanja rešitev, kako iz “ostankov” oblikovati novo zgodbo. Ustvarila je abstraktne kompozicije oblik in jih uporabila na hišnem tekstilu, oblačilih in steni.
“Novonastala dela so odraz časa. So odgovor na trenutno stanje hitre modne in tekstilne industrije ter zasičenost trga z neverjetno poceni izdelki brez dodane vrednosti,” pravi Mateja Preml. Z razstavo opozarja tudi na položaj mladih oblikovalcev, ki ob nekritičnih in neozaveščenih potrošnikih takšni poceni in ceneni konkurenci težko kljubujejo.
Izmenjevalnica oblačil
Mateja Premrl vse, ki se želijo zoperstaviti pretiranemu potrošništvu in biti odgovorni do okolja, vabi tudi na izmenjevalnico oblačil, ki jo v okviru festivala Zmaj 'ma mlade odpirajo danes ob 17. uri v avli hotela Kras, potekala pa bo ves teden. Na njej bo mogoče zamenjati rabljena, a še uporabna oblačila. Pravilo je, da približno toliko oblačil in take kvalitete, kot jih nekdo prinese, tudi odnese. Kar ne izmenja, pa odnese domov ali pusti v izmenjevalnici.
Premrlova, ki se sicer preizkuša zlasti v oblikovanju unikatnih maloserijskih izdelkov, pri čemer stare ročne tehnike rada kombinira z novimi tehnologijami in svežimi umetniškimi pristopi, se je tokrat obrnila k ročni tehniki sitotiska. Uporabila ga je na sebi lasten, izviren in premišljen način. V slogu umetniškega gibanja Arte Povera, kar bi lahko prevedli kot revna umetnost, ki je v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja v Italiji izšlo iz kritike dominantnega položaja uveljavljenih institucij umetnosti, politike in družbe, je uporabila le materiale, ki jih je imela na razpolago.
Razvila je dve siti z vzorcem, kupila malo sitotiskarske paste in tudi oblike, ki jih je tiskala v kombinaciji sitotiska in maskiranja, so takšne kot oblike ostankov, ki nastanejo pri njenem delu, na primer izrezovanju krojev. Ker velikokrat dolgotrajne izvedbe tlačijo željo po umetniškemu izrazu, tokrat namenoma ni razmišljala, kaj bo iz natisnjenega nastalo. In tako so med drugim iz istih oblik, kot jih je tiskala na platno, nastale tudi grafika na tekstilu, lesena slika in otroški mobil oziroma sestavljanka.