V Alukomnu upajo, da bodo v nekaj mesecih dočakali razplet
Prihodnji teden naj bi se na ljubljanskem sodišču končno začelo razjasnjevati, ali bo komenska družba Alukomen holding lahko izterjala od ministrstva za zdravje 3,6 milijona evrov in tako zlezla iz začaranega kroga rdečih številk. Direktor upa, da se bo zadeva razčistila v nekaj mesecih, na govorice o ustanavljanju novega podjetja pa pravi: “Za to ne vidim razloga. Če bi se to zgodilo, mene ne bo zraven.”
KOMEN > 30 delavcev komenskega podjetja Alukomen je vstopilo v novo negotovo leto. “Že četrto leto začenjamo na minimalnih plačah,” je včeraj za PN povedal predstavnik sindikata Sandi Peric. Za 600 evrov delajo zadnje mesece še bistveno več kot prej, saj jim je finančna uprava zarubila in prodala sodobne stroje in so zato, da sploh lahko delajo, morali zagnati stare. “Delo z njimi je mnogo počasnejše, veliko je prelaganja, nošenja, ... Namesto enega človeka rabimo za podobno opravljeno delo zdaj dva do tri,” pojasni Peric.
Novo podjetje ni rešitev
O ustanavljanju novega podjetja, o katerem se zadnje tedne na Komenskem precej govori, pa pove: “O tem se nismo še pogovarjali.”
Tudi direktor in solastnik podjetja Branko Terčon je govorice o novem podjetju včeraj zavrnil: “Razmišljanja o novem podjetju so sicer bila in so še, toda jaz ne vem, zakaj se iz težav ne bi pretolkli na tak način, kot smo si ga zastavili. Imamo od sodišča pravnomočno potrjeno prisilno poravnavo, s katero je točno določeno, kako in kdaj bodo poplačani dobavitelji, delavci in vsi ostali.”
Poenostavljena prisilna poravnava, ki jo je koprsko okrožno sodišče potrdilo konec lanskega oktobra, predvideva četrtinsko poplačilo terjatev upnikov, pri čemer naj bi v treh letih prejeli polovico zmanjšanih terjatev in leto zatem še preostalo polovico. “Upamo, da bo v tem času - sam sem prepričan, da že v nekaj mesecih - konec sprenevedanja in bomo po štirih letih končno dobili plačilo za dela, opravljena na Dunajskih kristalih v Ljubljani,” je optimističen Terčon.
Ko smo že pred tedni pri finančni upravi preverjali, zakaj je Alukomnu zarubila stroje, na katerih delajo, so nam neuradno omenili, da tega morda ne bi storili, če “Alukomen ne bi skrival denarja na računu v tujini”. Zato smo to preverili pri delavcih in pri direktorju. “Seveda vemo za račun. Saj z njega dobivamo plače. Najbrž je dobro, da ga imamo v tujini, sicer bi nam zarubili še to,” je povedal eden od delavcev. Direktor Branko Terčon pa je pojasnil: “Računa v Italiji nič ne skrivamo. Odprli smo ga že leta 2007 in ga prijavili Banki Slovenije. To smo storili dolgo pred težavami, ki so nas doletele; predvsem zaradi trga, ki se nam je tam odprl. In hvala bogu, da imamo ta trg in ta račun.”
Bo sodišče končno razvozlalo klobčič?
Dunajske kristale so opremili s stavbnim pohištvom, a ostali brez 3,6 milijona plačila, ker je ministrstvo za zdravje, ki je naročilo gradnjo, od naročila odstopilo, glavni izvajalec del, podjetje Mabra inženiring, pa že opravljenih del podizvajalcev ni plačalo. Alukomen je poskušal denar izterjati po sodni poti, vendar kljub temu, da je sodišče priznalo upravičenost njegove terjatve, denarja še nima. Pravnomočna izvršba pri Mabri ni bila uspešna, ker Mabra ni imela denarja, zato je Alukomen sodišču predlagal, da se poplača s terjatvijo, ki jo ima Mabra inženiring do Ministrstva za zdravje oziroma države oziroma Vlade. Ta naj bi bila na podlagi menjalne predpogodbe dolžna družbi Mabra plačati pogodbeno kazen v višini 2,581.906 evrov.
Ljubljansko okrajno sodišče je januarja 2014 izdalo sklep, da se izvršba nadaljuje z rubežem denarne terjatve, ki jo ima Mabra do Republike Slovenije, toda na ministrstvu za zdravje temu oporekajo: “Zadeva pa ne more biti realizirana, ker glede upravičenosti Mabre do unovčenja pogodbene kazni še poteka postopek pred sodiščem. Republika Slovenije nasprotuje upravičenosti do unovčenja pogodbene kazni. Celo več, pred sodiščem poteka tudi postopek v katerem izkazuje Republika Slovenija upravičenost do unovčenje pogodbene kazni zoper družbo Mabra d.o.o., v enakem znesku,” so pojasnili na ministrstvu za zdravje.
Ta klobčič naj bi torej zdaj razrešilo sodišče. A se je vmes še dodatno zapletel, saj je šla Mabra inženiring decembra v stečaj. Direktorja Alukomna to dodatno navdaja s strahom, da nekomu ni v interesu, da bi prisilna poravnava uspela, a kljub temu ostaja optimističen: “Verjamem, da se bo v pol leta ta klobčič razpletel in da bomo končno dobili svoj denar,” pravi.
MARICA URŠIČ ZUPAN