V deželi kislega zelja in jabolk le malo domačih
Štirinajsta izvedba Kmetijske tržnice pod velikim šotorom ob OŠ Antona Žnideršiča je kljub sobotnemu muhastemu vremenu pritegnila kar 106 prodajalcev pridelkov in izdelkov ter veliko obiskovalcev. Čeprav je v prvi vrsti namenjena kmetovalcem iz bistriške občine, je domače ponudbe vse manj.
ILIRSKA BISTRICA > Aleš Zidar, strokovni vodja LAS Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, eden ključnih organizatorjev vsakoletne tržnice, je bil zadovoljen s tolikšnim številom prodajalcev in ponudnikov kmetijskih in drugih pridelkov in izdelkov ter z bogato vsebino spremljajočih prireditev.
Le dva ponudnika jabolk
Po drugi strani pa Zidar ni mogel skriti nelagodja spričo dejstva, da je domačih ponudnikov vse manj: “Število ponudnikov kmetijskih pridelkov in izdelkov iz naše občine se spreminja, dejstvo pa je, da upada. Naši ljudje menijo, da jim z organizacijo tržnice pripeljemo v Bistrico konkurenco. Mi pa želimo z veliko prireditvijo promovirati naše proizvajalce.”
Ob tem je navedel podatke, da sta prišla na sejem dva sadjarja iz oddaljenih krajev - eden s Ptuja, drugi iz Krškega. “Glede na prijave pa bosta ponujala sadje samo dva brkinska sadjarja, čeprav je letos jabolk v izobilju,” je še povedal Zidar.
Skromna ponudba kislega zelja
Bogat spremljajoči program je vsaj za množico obiskovalcev prikril takšno stanje domače ponudbe. Kljub dejstvu, da domači pridelovalci zelja še kar vztrajajo, smo v soboto na tržnici lahko kupili kislo zelje le pri enem domačinu. Dežela kislega zelja in krompirja v z'jvnci, pa s tako skromno ponudbo!
Bilo pa je nekaj več ponudbe vrtnin tako iz bistriške občine kot tudi iz soseščine.
Rafaela Žejn, vodja bistriške enote Kmetijske svetovalne službe, je v pogovoru za PN opozorila, da na Bistriškem sadjarstvo nazaduje, sadovnjaki so stari, iztrošeni in potrebni obnove, mladih na kmetijah pa je vse manj. Problem pa je tudi s prodajo sadja. Bolj obetaven je razvoj živinoreje, tako govedoreje kot tudi drobnice.
Na tržnici so se tudi letos predstavili člani kmetijskih krožkov nekaterih osnovnih šol, ki po vodstvom Tamare Urbančič morebiti napovedujejo boljšo prihodnost bistriškega kmetijstva.
Obnovili bi vezi z reškim tržiščem
Tržnico je uradno odprl ilirskobistriški župan Emil Rojc, ki je v nagovoru opozoril na njen pomen in težave kmetijstva: “Kmetijska tržnica ima za razvoj kmetijstva v naši občini velik pomen, zato sem prepričan, da bo tudi v bodoče gonilo razvoja turizma. Nedvomno se bo morala tudi občina učinkovito in aktivno vključiti v razvoj kmetijstva, za kar imamo že pripravljene načrte.”
Ob tem je župan nakazal, kje vidi eno od možnosti razvoja kmetijstva: “Predvsem gre za povezovanje s sosednjimi hrvaškimi kraji, kjer je veliko tržišče s 350.000 prebivalci. Nesporno dejstvo je, da je kmetijstvo v naši občini napredovalo takrat, ko smo bili vezani na reško tržišče, in te vezi bi želeli obnoviti.”
TOMO ŠAJN
