V Hypo Leasingu zagotavljajo, da bodo prisluhnili Gratimovim delavcem

Srednja Primorska
, posodobljeno:

“Zavedamo se težkega položaja vseh delavcev, ki so se znašli v težkem položaju ne po svoji krivdi. Zato ponavljamo, da jih ne nameravamo postaviti na cesto,” je Gratimovim delavcem včeraj zagotovil direktor koprske enote Hypo Leasinga Denis Rusjan.

Nad sežansko avtobusno postajo so vsi dnevi enaki in dolgi,  Gratimovci čakajo na plače.
Nad sežansko avtobusno postajo so vsi dnevi enaki in dolgi, Gratimovci čakajo na plače. Tina Čič

SEŽANA > Prav Hypo Leasing je lastnik treh stanovanj, v katerih okrog 30 delavcev že nekaj mesecev čaka na izplačilo plač, regresa, nadur in prispevkov. Vse to jim dolguje podjetje Gratim, ki je imelo stanovanja nad sežansko avtobusno postajo v lizing najemu. Ker ni poravnalo obveznosti do Hypo Leasinga, so predstavniki te družbe v četrtek zamenjali ključavnico na najmanjšem apartmaju, kjer živi šest delavcev.

V četrtek sta bila tam le dva, posteljo sta začasno dobila pri sodelavcih, v sosednjih apartmajih. Ostali štirje so bili doma, v državah bivše Jugoslavije. “Na osnovi informacij, s katerimi smo razpolagali, dva apartmaja zadostujeta za bivanje teh delavcev, zato je prišlo do premestitve. V kolikor se izkaže, da dva apartmaja ne zadostujeta, bomo omogočili bivanje tudi v tretjem,” je sporočil Denis Rusjan in pojasnil, da je lizingojemalec zagotovil, da “redno komunicira s svojimi zaposlenimi o tej zadevi”. Včeraj pozno popoldne naj bi omenjeno stanovanje vendarle odprli.

Od septembra brez plač

Čeprav jim izselitev ne grozi več, so delavci še vedno v nezavidljivem položaju. Plač niso prejeli že od septembra, prispevke jim je delodajalec Mesud Ibričić nehal plačevati že prej.

Zato je večina delavcev februarja nehala delati in plačevati po 150 evrov najemnine za bivanje. V Gratimovih stanovanjih so čakali na zaostale plače. Konec februarja so, skupaj z gibanjem Nevidni delavci sveta, prvič javno opozorili na svoj položaj.

Mnogi od prvotno 120 delavcev so se odtlej vrnili domov, nad avtobusno postajo v Sežani jih je prijavljenih še 29, vendar se tudi ti pogosto vračajo domov. Kljub temu je začasno ali stalno bivališče zanje izredno pomembno, brez njega morajo namreč zapustiti Slovenijo in po prestopu državne meje pozabiti na zaostale plače.

Rešitev: nova zaposlitev

Včeraj so se sestali s sežanskim županom Davorinom Terčonom in podžupanom Davidom Škabarjem. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki sindikatov, zavoda za zaposlovanje, Centra za socialno delo, Rdečega križa in Karitas, ki so delavcem doslej pomagali.

Direktor občinske uprave Milan Potparič jim je predlagal, naj “aktivno pristopijo k iskanju nove zaposlitve”. Tudi Bojan Kramar iz Zveze svobodnih sindikatov meni, da je to dober korak, saj bodo tako prenesli bivalna in delovna dovoljenja na drugega delodajalca.

Zdaj je 19 delavcev z začasnimi in deset s stalnimi delovnimi dovoljenji namreč v pat poziciji, ki jo po Kramarjevih besedah lahko presekajo z izredno odpovedjo. “Deset jih je ta postopek že izpeljalo, eden od njih ima vse pogoje, da dobi tudi uradno odobrene pravice na zavodu, ostalih devet jih čaka na ratifikacijo sporazuma z Bosno, na bosanski strani. Po tem bodo dobili pravice priznane tudi za nazaj,” pravi.

Občina Sežana ne razmišlja o dodelitvi stanovanja delavcem, je pojasnil direktor občinske uprave Milan Potparič. V občini je veliko družin v socialni stiski, ki čakajo na stanovanje, pravi: “Tudi zakonsko ne moremo dodeljevati stanovanj ljudem, ki so začasno nastanjeni v RS. Če bi bila res kriza, bi mogoče pristopili tudi k temu, vendar smo ugotovili, da je še dovolj časa, da sami pristopijo aktivno in poiščejo novega delodajalca.”

Sedem neznanih

Devet drugih delavcev je pisno opozorilo delodajalca na kršitve obveznosti, vendar zanje še ni potekel rok, ko bi lahko dali izredno odpoved. To pa še ni vse, je pojasnil: “Po podatkih upravne enote je še sedem drugih, za katere v tem trenutku nihče ne ve, kaj hočejo, kaj so že naredili in ali morda čakajo na rešitev doma. Eden se je zaposlil drugje.”

Začasno zaposleni lahko računajo na dvakrat po 230 evrov enkratne pomoči, je pojasnila Dajana Čok s Centra za socialno delo Sežana. Marca je prvi obrok prejelo 17 Gratimovcev, za drugi obrok aprila so prejeli 14 vlog.

Delavci s stalnim bivališčem so večinoma že izkoristili pravico do enkratne pomoči, sedaj lahko dajo vlogo za redno denarno pomoč in se obrnejo za zavod za zaposlovanje, je dodala.

Lastnik in direktor Gratima Mesud Ibričić ves ta čas ne dviguje telefona. Po neuradnih podatkih je govoril z delavci in nekaterim celo ponujal delo v Avstriji, sindikatom pa naj bi omenil stečaj družbe z blokiranimi računi.

TINA ČIČ

Gratimovi delavci so včeraj že drugič predstavili svojo stisko sežanski občini.
Gratimovi delavci so včeraj že drugič predstavili svojo stisko sežanski občini.Tina Čič