V Ilirski Bistrici odprli center ponovne uporabe
Komunala Ilirska Bistrica je v prenovljeni hišici na svojem dvorišču odprla center ponovne uporabe. Občina Ilirska Bistrica se je tako pridružila za zdaj še maloštevilnim občinam po Sloveniji, ki si na ta način prizadevajo zmanjševati količino odpadkov. S Centrom ponovne uporabe bo upravljalo Društvo Srčni krog.
Odprtje centra ponovne uporabe Ilirska Bistrica
Foto: Občina Ilirska BistricaILIRSKA BISTRICA > Komunala je leta 2024 v zbirnem centru v Globovniku odprla prvi kotiček ponovne uporabe, kamor lahko občani odložijo še uporabne oziroma še delujoče stvari, ki jih ne potrebujejo več, pa bi lahko prišle prav komu drugemu. V želji, da bi takšno ravnanje z odsluženimi predmeti prišlo bližje ljudem in postalo del normalnega odnosa do dobrin, se novi center ponovne uporabe zdaj seli v središče mesta, v hišico, kjer je nekoč delovala vodovodna delavnica komunalnega podjetja.
Komunali je uspelo na razpisu pridobiti 43.000 evrov, s še nekaj lastnimi sredstvi je to zadostovalo za prenovo hišice, ureditev zanemarjenega dvorišča in namestitev novih vrat, ki objekt ločujejo od Župančičeve ulice, od koder je neposredni dostop, je ob odprtju pojasnil direktor Komunale Tomaž Umek.
Komunala je nato z javnim razpisom izbrala še upravljalca centra. Prijavilo se je Društvo Srčni krog. Prva med njimi, Janja Spetič, je po slovesnem prevzemu ključev in podpisu pogodbe morala pripraviti vse, da je center ta mesec začel delovati z ustaljenim urnikom in ponudbo.
Še uporabne in delujoče stvari občani odlagajo v kontejner v Globovniku. Člani Srčnega kroga jih bodo tam prevzeli in pripeljali v Ilirsko Bistrico, kjer bodo poleg odsluženih predmetov, ki želijo zamenjati lastnika, tudi prodajne poličke društev, ki iz odpadnih materialov izdelujejo umetelne nove stvari. “Upamo, da nam bo uspelo delovati tudi kot posrednik med predmeti večjih dimenzij, na primer pohištvom, ki ga nekdo ne potrebuje več. Računamo na to, da bomo pridobili tudi čim večji krog društev, kot je VDC, ki jim bomo lahko iz odrabljenih stvari zagotavljali materiale za njihovo ustvarjenje,” pojasnjuje Janja Spetič.