V jezerih več prostora za vodo

SOZE > Veliki akumulacijski jezeri, ki sta bili zgrajeni v sedemdesetih (Mola) in osemdesetih (Klivnik) letih za zadrževanje poplavnega vala vode v času obilnih padavin ter za bogatenje rečnih voda v sušnem obdobju, namreč vedno znova burita duhove krajanov, ribičev, turistov. Če bi marsikdo rad videl, da bi jezeri preuredili v kopališče, se to najbrž ne bo zgodilo. “Jezeri sta bili prvotno narejeni zaradi poplavne varnosti. Ureditev turizma bi bila problematična zaradi neprestanega nihanja gladine,” je dejal Boris Peroša, vodja koprskega oddelka Urada za upravljanje z vodami republiške agencije za okolje. Včeraj, predzadnji dan pred upokojitvijo, si je še zadnjič službeno ogledal pregrado na akumulacijskem jezeru Mola. “Tu sem leta 1975, ko so pregrado postavljali, začel svojo službeno pot, in na tem mestu jo zaključujem,” je povedal prav na veliki pregradi Mole.

Če se že ne morejo ohladiti v akumulacijskih jezerih, pa si veliko krajanov Ilirske Bistrice privošči kopanje v Moščeniški Dragi. Na hrvaško plažo jih vsak delovnik zjutraj odpelje en ali dva kopalna avtobusa. Prevoz na morje pa tudi letos subvencionira bistriška občina, tako da se lahko otroci do deset let vozijo brezplačno, starejši otroci, dijaki in študentje do 27 let in upokojenci za šest evrov, ostali občani pa za deset evrov za obe smeri.

Mola in Klivnik neprimerna za kopanje

Zorka Sotlar, vodja sektorja za vodno območje Jadranskega morja Arso, ki naj bi po novem nasledila Perošo, pa je dejala, da so v Sloveniji območja kopalnih voda tam, kjer je kopanje dovolj varno in država skrbi, da je voda ustrezna. ”Če bi bili jezeri primerni za kopanje, bi ju verjetno država že proglasila kopalna območja, a jih najbrž ni prav zaradi nihanja vodne gladine. Problem so tudi po večini strme brežine, ki onemogočajo dostop, pa tudi temperatura vode, ki z globino pada,” je Sotlarjeva spomnila na tragično utopitev v jezeru pred nekaj leti.

Kopanje in vožnja z bencinskimi motornimi čolni sta na jezerih sicer tako ali tako prepovedana, a se zdi, da utegne agencija in upravljalec jezer VGP Drava Ptuj večje težave kot s kopalci na črno imeti z morebitno vnovično spremembo pravilnika o upravljanju akumulacijskih jezer.

Pred petimi leti so se namreč upravljalci obeh jezer odločili za poskusno zmanjšanje vrednosti zagotovljenega minimalnega pretoka Reke oziroma za ta namen zagotovljenih količin vode, ki jih je bilo treba dodajati Reki iz obeh jezer.

Z bogatenjem Reke so začeli, ko je pretok na vodomerni postaji Trnovo na Zareškem mostu padel pod 610 litrov na sekundo (in ne več 925 litrov na sekundo, kot je veljalo dotlej). To naj bi pomenilo, da bi se bogatenje Reke v praksi začelo nekoliko pozneje, trajalo pa bi dlje časa, s čimer bi skrbniki jezera lahko premostili daljše sušno obdobje.

Volumen v jezerih bi povečali

Ker je republiška agencija za okolje v zadnjih letih opazila, da v jezerih ostaja preveč vode in je s premajhnim volumnom v jezerih težko preprečujejo poplave, so začeli razmišljati o vnovični spremembi. “Upravljalcu akumulacij smo naložili, da na osnovi podatkov prouči, kakšen bi bil ustrezen volumen za visoki val. Razmišljamo namreč, da bi volumen v jezerih povečali, torej znižali gladino, da bi bili ob ekstremnih razmerah pripravljeni za zadrževanje večjih količin vode in reševanje poplav,” je pojasnil Peroša. Bogatenje reke Reke z vodo iz jezer bi se torej pričelo, ko bi pretok na zareškem mostu padel pod 925 litrov na sekundo - takšen način je namreč veljal že pred začetkom poizkusnega obratovanja. S namerami bodo seznanili tudi komisijo, v kateri so poleg Arso še predstavniki treh občin, po katerih teče Reka, Zavoda za ribištvo Slovenije, novogoriškega Zavoda za varstvo naravne dediščine in Ribiške družine Bistrica.

Slednji sicer z namero spremembe pretoka vode iz jezer še niso seznanjeni, je povedal gospodar RD Bistrica Iztok Grlj. “Namere ne morem komentirati, ker nas o njej ni še nihče obvestil. Glede na pretekle izkušnje pa menim, da nove spremembe niso potrebne in se z njimi ne morem strinjati. Kljub velikim poplavam v občini z volumnom v jezerih do sedaj ni bilo težav, saj se niso nikoli prelila. Poleg tega v zadnjem času ne beležimo niti pogina rib, ker je v jezerih dovolj vode,” je dejal Grlj. TINA M. VALENČIČ