V Ljubljano nočejo na slepo
Po propadu več projektov regijskih centrov za ravnanje z odpadki (CERO) je postojnska občina nameravala pristopiti k ljubljanskemu CERO in lani tudi podpisala pogodbo. A ker ima še nekaj let veljavno koncesijsko pogodbo s Publicusom, je postojnski občinski svet odločil, da za zdaj ljubljanski Snagi ne gre brezglavo in brez vnaprej znanih pogojev, zlasti cene, podeliti nove koncesije za odlaganje odpadkov.
POSTOJNA > Postojnska občina sodi med 36 slovenskih občin, ki so že pred časom izrazile namero za pristop k regijskemu centru za ravnanje z odpadki (CERO) Ljubljana. Pogodbo o tem je lani podpisal nekdanji postojnski župan Jernej Verbič. Po propadu projekta Orehovška brda in nato tudi regijskega centra v Logatcu se je bodoči pristop k najbližjemu in največjemu, torej ljubljanskemu CERO, namreč kazal kot najbolj smiselna rešitev za pravočasno dolgoročno ureditev odlaganja odpadkov.
Pod okriljem ljubljanskega CERO, ki bo predvidoma dokončan do jeseni, naj bi bilo vključno z občinami ustanoviteljicami Javnega holdinga Ljubljana, ki je lastnik podjetja Snaga kot upravljalca CERO, tako skupno 41 občin - med primorskimi še Mestna občina Koper ter občine Idrija, Cerkno, Pivka in Ankaran.
A v Postojni so se zdaj namesto nadaljnje ureditve pravnih razmerij odločili narediti korak nazaj.
Prekiniti bi morali koncesijo
Na zadnji seji so svetniki skoraj soglasno zavrnili sklenitev predlaganega sporazuma o zagotavljanju izvajanja gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov med občinami pristopnicami in javnim podjetjem Snaga ter posledično sprejem odloka o koncesiji.
Stanko Markovčič, predsednik statutarno pravne komisije, ki je predlagala, da se sporazum v tej fazi ne sprejme, je pojasnil, “da ima predloženi sporazum pravne in druge nejasnosti oziroma nedorečenosti, ki imajo lahko negativne posledice za občino oziroma slabšo ureditev kot do sedaj." Ob tem je opozoril zlasti na nejasne ceno odvoza ter finančne in druge obveznosti občine, pa tudi na negativne posledice prekinitve dela dosedanje pogodbe s koncesionarjem, podjetjem Publicus, ki je sklenjena za obdobje do sredine leta 2019 z možnostjo podaljšanja.
Enakega menja so bili tako rekoč vsi svetniki, tako opozicijski kot tudi koalicijski.
Iz opozicije so zato prilete opazke, da si je župan s tem, ko je kljub jasno izraženemu nasprotovanju vztrajal pri sprejemu predlaganega sporazuma, prislužil nekakšno neformalno nezaupnico. "To je bila prva točka v tem mandatu, kjer smo glasovali drugače, kot je predlagal župan," je dejal Markovčič. Svetnik Zvonko Černač pa je župana okrcal, da ni želel prevzeti odgovornosti, pač pa jo preložil na občinski svet.
Robert Pavšič, predstavnik občine za odnose z javnostjo, sicer tudi svetnik županove liste Mi Znamo, je to zavrnil in pojasnil, da je k takšnemu predlogu župana zavezovala že podpisana pogodba. "Na občinskem svetu pa je, da s čim širšim konsenzom odloči o tako kritični zadevi, kot je 30-letna koncesija za ravnanje z odpadki. Šlo je za dilemo, ali naj danes podpišemo nekakšno bianko menico, ker ne poznamo niti cene, in si tako sicer zagotovimo 30-letno odlaganje, ali pa počakamo z odločitvijo do primernejšega trenutka glede na to, da imamo z aktualnim koncesionarjem zadevo lahko rešeno še skoraj 10 let." Publicus sicer - mimogrede - postojnske odpadke zdaj odvaža na Jesenice, kar je prav tako začasna rešitev.
Toda po Pavšičevi oceni zavrnitve sporazuma ne gre razumeti, kot da si občina zapira vrata za bodoči pristop k ljubljanskemu CERO, temveč kvečjemu izboljšuje pogajalski položaj. Zaradi trenda zmanjševanja količine mešanih odpadkov za odlaganje namreč ni večje bojazni, da bi prostora zmanjkalo.
Prednost bi moral imeti Zero Waste
Odločitev občinskih svetnikov je pozdravil tudi Franc Pojbič, pobudnik projekta Zero Waste (nič odpadkov) v Postojni. Predlog občinske uprave je označil kot prenagljen. "V Postojni bi bilo treba prej narediti druge stvari: delati na področju zmanjšanja količine pridelave odpadkov, povečati količino zbiranja, predelave, sortiranja in posledično zmanjšati količino odpadkov za odlaganje. Na tak način bomo prišli do mase, ki bo zanimiva tako za občino kot za prebivalce, za katere se bodo znižali stroški. Ponudila pa bo tudi končno bilanco za pogajanje s katerimkoli partnerjem, vključno s Snago," je poudaril in izrazil obžalovanje, da občinsko vodstvo, z izjemno podžupana Branka Milharčiča, projektu Zero Waste zaenkrat ni posebej naklonjeno.
VERONIKA R. ŽENKO