V Parjah ohranjajo več kot stoletje staro šego
Z zanimivo otroško šego v vasi Parje pri Pivki, najverjetneje edini daleč naokoli, več kot stoletje ohranjajo že skorajda opuščeno, staro slovensko tradicijo. Če morda še niste vedeli, je 28. december tisti dan, ko lahko otroci našeškajo odrasle. Vendar ne povsod. Šiba ni pela niti v Parjah, saj je tamkajšnji mladi tepežkarji ne poznajo.
PARJE >''Naš davni prednik je veroval v moč rastline in dotik s šibo naj bi prenesel to moč na človeka. Če se torej s šibo dotakneš staršev bodo zdravi, tepežkana sestra bo dobila ženina, tepena živina se bo lepo redila, sadno drevje pa bo rodovitno v prihodnjem letu,'' pravi Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega izročila in etnološkega gradiva.
Po njenih besedah gre za izjemno dragoceno šego, ki prinaša same dobre čare. ''Dotik te palice je po celem svetu nekaj enotnega. Vsi čarovniki pod soncem čarajo s čarobno palico, no, pri nas se je ta prastara vera v moč lesa ohranila v obliki lepe, in za otroke prijazne, šege,'' opisuje Kunaverjeva in se spominja, kako so pred več desetletji otroci hitro dobili, z leskovo šibo, kakšno vzgojno po zadnji plati. Na tepežni dan, pa so vrnili milo za drago, saj so lahko z vejo oplazili starše, sosede, sorodnike in vse ostale odrasle, ki jim prišli naproti. ''Tisti dan ni smela imeti nobena hiša na vasi zaprtih vrat pred otroci tepežkarji. To bi namreč pomenilo, da je zaprla vrata do sreče,'' še pojasnjuje.
Zbrali so se ob stari lipi
Malo za šalo, malo zares, so bili odrasli tepeni, otroške malhe pa so se od vrat do vrat polnile s krhlji, orehi, suhim sadjem in koščki potice.
Nekoliko drugače so se odrasli najmlajšim skušali odkupili v pivški vasi Parje, kjer velja tepežkarski pozdrav: ''Rešte se, rešte se in nas potešte!''
Prav tam so se v torek, ob stari lipi in cerkvi, kljub mrazu zbrali otroci in se najprej odpravili k domovanju družine Zadel. Vrata v toplo hišo so jim odprli Ana, Stane in Tina (predsednica vaške skupnosti) ter jim v roke stisnili sladke pakete z mandarinami, čokolado, bonboni in jabolki. Manjkalo ni niti sladko pecivo v obliki ptičk in kitk, ki so še tople pridišale iz pečice Zadelovih.
Vsaka vas ima svoj glas
Kot razlaga Kunaverjeva, je drugačnost običaja v Parjah zelo zanimiva: ''Pri nas ima vsaka vas svoj glas. Ravno zato je tako dragoceno to naše ljudsko izročilo, ker ga je neskončno veliko.''
Čeravno nimajo klasičnega tepežkanja imajo v Parjah mlade obhodnike. Na ta način so bili v preteklosti otroci revnih staršev ob praznikih siti. ''Dejansko so otrokom namesto vbogajme, dajali 28. decembra, ko so prišli s cekarčki voščiti, v zameno pa dobili darilo s praznične mize,'' še pripoveduje in opozarja, da bi morali učitelji, šole in lokalne skupnosti pomagati ohranjati te krasne, nepopisne običaje preden bo prepozno in bo spomin nanje zbledel.
LORI FERKO
