V Pivki opozorili na nestrinjanje s predlogom zakona o tujcih
V Pivki so pripravili dogodek, s katerim so želeli opozoriti na odnose med domačini in tujimi delavci, ki jih zaposlujejo tamkajšnja podjetja. Ne strinjajo se s predlogom tujske zakonodaje, po katerem bi delavci iz tujine prišli v lokalno okolje, v katerega se ne bi mogli aktivno vključevati.
Tuji delavci in domačini so v Pivki opozorili na težave, ki jih lahko prinese novela zakona o tujcih.
Foto: StaPIVKA • V Pivki se lokalna skupnost že dlje časa intenzivno ukvarja z vključevanjem tujih delavcev, ki jih lokalna podjetja potrebujejo za svoje obratovanje. Delavci, predvsem iz Nepala, so se celo povezali v društvo, ki skupaj z domačini prireja spoznavne dogodke in medkulturno izmenjavo. Skupaj se učijo jezika in kulture, predstavljajo tipične jedi in igrajo nogomet.
"Gre za izjemen primer integracije v praksi, ki je zgled ostalim občinam v državi. Namesto da bi med novimi priseljenci in domačini nastajale napetosti in nezaupanje, se takoj začne njihovo vključevanje. Žal pa se s pogoji, ki jih uvaja predlog novele zakona o tujcih, takšne prakse ne bodo mogle nadaljevati," je na današnjem dogodku opozoril domačin Martin Godina.
Tuji delavci, ki so v Sloveniji že več let in so se vključili v lokalna okolja, bodo po morebitnem sprejemu novele zakona morali oditi, namesto njih bodo prihajali vedno novi na kratkih vizah, je na dogodku poudaril Godina. "Ne le, da se na ta način škodi gospodarstvu in krha delovne standarde, ampak tudi otežuje sobivanje v manjših krajih. Domačini in tuji delavci so že naredili pomembne korake k medsebojnemu razumevanju, v bodoče pa bodo tujci trajno odrezani od lokalnih skupnosti. To nenazadnje priznavajo tudi pobudniki zakona sami, saj v uvodu besedila ocenjujejo, da bo imela novela negativne učinke na integracijo tujcev," je dejal.
Na dogodku so se predstavili tudi tuji delavci, ki po dveh letih življenja na Kalu pri Pivki že dobro govorijo slovenski jezik. Eden izmed njih je celo zapel poslovenjeno nepalsko pesem. Dva med njimi pa sta povedala, da se v Pivki dobro počutijo in da želijo tam ostati tudi v prihodnje, saj se med domačini čutijo sprejete.
V Kal pri Pivki je v zadnjih dveh letih prišla večja skupina Nepalcev, ki delajo v tamkajšnjem podjetju. V vasi Kal živi okoli 300 ljudi, med njimi je tudi skupina okoli 30 Nepalcev. "V času od njihovega prihoda sem z njimi navezal stik in potem smo se spoprijateljili. Začeli smo se družiti in ves ta naš proces tudi dokumentirali," je povedal Godina.
Tako so nastali štirje dokumentarni filmi, na voljo na spletni strani Sangai. "V filmih lahko vidijo celoten proces vključevanja zadnji dve leti. To sem delal zadnji dve leti, se družil in z njimi odkrival Slovenijo," je opisal Godina in dodal, da njegovi prijatelji ne prihajajo le iz Nepala, pač pa tudi iz Burindija, Kenije, Kitajske in Indije.